Jedro

Kot drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti se v smislu 67. člena ZPP šteje lahko tudi objektivna nepristranskost. Zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih postopkih dodeljevanja BPP same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog za delegacijo pristojnosti in sicer utemeljen dvom v nepristranskost.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pooblaščena oseba Okrožnega sodišča v Ljubljani je z dopisom, št. Bpp 1015/2014 z dne 7. 11. 2014, na Vrhovno sodišče odstopila vlogo A. A. z dne 30. 10. 2014, dopolnjeno istega dne, naslovljeno kot „vloga za delegacijo sodišča in vloga, da Vrhovno sodišče preveri ustavnost predpisov“. V njej predlagatelj navaja, da mu Okrožno sodišče v Ljubljani v dogovoru s predsednico Upravnega sodišča v Ljubljani namerno preprečuje dostop do sodstva in brez razlage vedno zavrne njegove vloge za brezplačno pravno pomoč z navedbo, da ima premoženje. Premoženja nima, kar dokazuje z izpisom iz evidence Geodetske uprave RS z dne 16. 1. 2014, notarskim zapisnikom z dne 7. 5. 2012 in odgovorom tožene stranke na njegovo tožbo v zadevi, ki se kot III P 1818/2014 vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani; je pa prejemnik denarne socialne pomoči, kar dokazuje z odločbo RS, CSD Ljubljana Center, št. 1231-07/2011-11/1 z dne 26. 8. 2014. Prejemnikom denarne socialne pomoči pa pripada tudi brezplačna pravna pomoč, ne da bi za to sodišče še posebej ugotavljalo, ali so izpolnjeni premoženjski pogoji. Že dodeljena brezplačna pravna pomoč v zadevi Bpp 3550/29011 pa mu je bila odvzeta, ker da se ne odziva odvetnikom, ki so mu v okviru te pomoči dodeljeni. To pa ni res. Ker nima brezplačne pravne pomoči, ne more s pomočjo izvedencev in tolmačev ter s pomočjo odvetnika, ki bi si ga sam izbral, uspešno sodelovati v postopkih oziroma vlagati pravnih sredstev, preko katerih bi lahko prišel do Ustavnega sodišča in do Evropskega sodišča za človekove pravice. Meni, da je odločanje Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani pristransko. Njegove vloge neutemeljeno zavrača, o njih odloča tudi več kot 1 leto, zato ga je Upravno sodišče že večkrat pozvalo na odločitev v okviru pravnega instituta „molk organa“, večkrat je ugodilo njegovi tožbi, vendar do sprememb pri odločanju Okrožnega sodišča v Ljubljani ni prišlo.

2. Predlaga, da Vrhovno sodišče delegira pristojnost za odločanje o tem, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč, Okrožnega sodišča v Ljubljani na drugo okrožno sodišče v Sloveniji. Hkrati pa naj Vrhovno sodišče vloži vlogo za oceno ustavnosti tovrstnih predpisov, ki omejujejo sodno varnost in s tem kršijo 2., 14., 22. in 23. člen Ustave RS.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kot drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe se v ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča (na primer I Upr 1/2014, I R 60/2014, I R 81/2014 in številni drugi) šteje tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. 5. Predlagatelj sicer navaja, da naj bi se pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje glede njegove brezplačne pomoči delegirala na drugo okrožno sodišče, ker da je odločanje Okrožnega sodišča v Ljubljani pristransko, vendar zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih sodnih postopkih same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog delegacije pristojnosti. Trditve predlagatelja tudi niso dovolj konkretizirane, da bi bilo iz njih mogoče razbrati, kaj sploh predstavlja razlog za predlagateljev dvom v nepristranskost pristojnega sodišča. Sam navaja, da je s tožbami zoper odločitve oziroma zaradi molka Okrožnega sodišča v Ljubljani pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije uspel, torej mu je v okviru sodnega varstva v upravnem sporu zagotovljeno pravilno in zakonito odločanje o brezplačni pravni pomoči. 6. Zaradi tega je Vrhovno sodišče zavrnilo predlagateljev predlog za delegacijo pristojnosti.

7. Vrhovno sodišče tudi ni sledilo pavšalnemu predlogu predlagatelja, da naj začne postopek za „oceno ustavnosti tovrstnih predpisov, ki omejijo sodno varnost in s tem kršijo“ tam navedene določbe Ustave RS. Do tako pavšalno oblikovanega predloga se Vrhovno sodišče ne more konkretno opredeliti. Predlagatelj sam navaja nekatere odločbe Ustavnega sodišča RS, ki se nanašajo na ZBPP. Vendar v nobeni od teh Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi bil ZBPP v delu, ko brezplačno pravo pomoč pogojuje s premoženjskim cenzusom, neustaven. Da pa je premoženjski cenzus pri odločanju o brezplačni pravni pomoči pravilno in zakonito upoštevan, na podlagi tožbe v postopku presoje zakonitosti upravnega akta preverja sodišče v upravnem sporu. Tožnik pa sam navaja, da je bilo njegovim številnim tožbam v zadevah brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu ugodeno, torej mu je sodno varstvo njegovih pravic, tudi z ustavo določenih, zagotovljeno.

8. Vrhovno sodišče še pripominja, da predlagatelj tudi ni navedel konkretnih odprtih zadev brezplačne pravne pomoči, ki se vodijo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, katerih delegacijo na drugo okrožno sodišče predlaga. Takih zadev v dopisu z dne 7. 11. 2014 ne omenja niti Okrožno sodišče v Ljubljani, niti nobena taka zadeve ni priložena navedenemu dopisu in tudi predlagateljevi vlogi ne. Očitno je torej, da predlaga splošno delegacijo pristojnosti glede odločanja o njegovi brezplačni pravni pomoči na drugo okrožno sodišče. Za ugoditev takemu splošnemu predlogu za delegacijo pristojnosti pa po presoji Vrhovnega sodišča v 67. členu ZPP ni pravne podlage. Vrhovno sodišče pa predlagatelja ni pozivalo na dopolnitev vloge z navedbo konkretnih pri Okrožnem sodišču v Ljubljani odprtih zadev brezplačne pravne pomoči, saj je bilo njegovo vlogo treba zavrniti že zato, ker utemeljenost njegovega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča ni izkazana.