Jedro

Dolžnica sklepu o izvršbi ni obrazloženo ugovarjala v celoti, temveč samo deloma, zato ni bilo podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi v 2. točki izreka glede celotne glavnice.

Izrek

1) Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2000/00134 z dne 28.3.2000, glede glavnice v znesku 1,266.072,99 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter glede izvršilnih stroškov v znesku 31.121,74 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 28.3.2000 zavrne in se v tem delu sklep o izvršbi potrdi. 2) V ostalem se pritožba upnika zavrne in se glede glavnice 65.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter glede izvršilnih stroškov v znesku 21.539,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 28.3.2000 izpodbijani sklep potrdi. 3) O stroških dolžničinega ugovora bo odločeno v pravdnem postopku. 4) Dolžnica je dolžna upniku povrniti stroške pritožbe v znesku 72.282,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2000/00134 z dne 28.3.2000, razveljavi v drugi točki izreka ter da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je dolžnica ugovarjala samo delu terjatve, zato sodišče ne bi smelo razveljaviti sklepa o izvršbi v drugi točki izreka glede celotne terjatve. Delno plačilo v zneksu 40.000,00 SIT z dne 16.6.1999 se nanaša na račun št. 341/98, ki ni predmet tega postopka. Iz delnega plačila z dne 8.7.1999 v znesku 65.000,00 SIT ni razvidno, na kateri račun se nanaša, zato je upnik to delno plačilo deloma uporabil za zaprtje računa F/1441, ki ni predmet tega postopka, deloma pa za delno zaprtje izterjevanega računa F/1557. Delno plačilo v znesku 20.000,00 SIT z dne 19.1.2000 je upnik pri sestavi predloga za izvršbo upošteval, kar priznava tudi dolžnica v ugovoru. Pritožba je deloma utemeljena. V ugovoru dolžnica navaja, da upnik ni upošteval vseh njenih delnih plačil in da terja od nje "... 65.524,20 SIT več, kot pa znaša dolg dolžnice do upnika." (zadnji stavek tretjega odstavka obrazložitve ugovora na list. št. 8). Delna plačila, ki jih upnik domnevno ni upošteval, dolžnica izkazuje s fotokopijami položnic v skupnem znesku 125.000,00 SIT (priloga B2). Ob tem držijo upnikove pritožbene navedbe, da se potrdilo o delnem plačilu z dne 16.6.1999 za znesek 40.000,00 SIT nanaša na račun št. 341/98, ki ga upnik v tem postopku ne izterjuje (prim. izpisek odprtih postavk A2), zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je to potrdilo o plačilu kot dokazilo neprimerno za utemeljevanje ugovora zoper sklep o izvršbi, saj se evidentno nanaša na terjatev, ki je upnik v tem postopku ne izterjuje. Prav tako drži pritožbena navedba, da tudi delno plačilo z dne 19.1.2000 za znesek 20.000,00 SIT v obravnavani zadevi ni upoštevno, saj dolžnica v ugovoru sama priznava, da ima to delno plačilo upnik v svojih poslovnih knjigah pravilno knjiženo (tretja vrstica tretjega odstavka obrazložitve ugovora), kar izhaja tudi iz predloženega izpiska odprtih postavk (priloga A2). Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 2. odst. 53. čl. določa, da mora dolžnik svoj ugovor obrazložiti, to je, da navede dejstva in dokaze, s katerimi ga utemeljuje, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik zatrjevati in dokazovati pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Iz zgoraj povedanega jasno izhaja, da je dolžnica konkretizirano ugovarjala le glede zneska 125.000,00 SIT, pri čemer je sama povedala, da je delno plačilo v znesku 20.000,00 SIT upnik že upošteval, dokaz za delno plačilo v znesku 40.000,00 SIT pa v obravnavani zadevi ni relevanten, saj se nanaša na terjatev, ki ni predmet tega postopka, zato je dolžničin ugovor, izvzemivši glede zneska 65.000,00 SIT (o tem več v naslednjem odstavku), neobrazložen glede na določila 2. odst. 53. čl. ZIZ in zato neutemeljen. Neutemeljene pa so upnikove pritožbene navedbe, da je dolžničino delno plačilo z dne 8.7.1999 v znesku 65.000,00 SIT uporabil za delno zaprtje računov F/1441 in F/1557. Iz položnice, ki jo je dolžnica predložila v dokaz svojih ugovornih trditev, kaj takega ne izhaja, saj je kot namen nakazila navedeno le "del. plač. računa", brez navedbe številke računa. Izvršilno sodišče se pri obravnavi utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik objektivno zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ. O utemeljenosti spornih dejstev bo odločalo sodišče, ki bo vodilo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. čl. ZIZ), torej kot pravdni postopek, v katerem bo pristojno sodišče odločilo o utemeljenosti upnikovega oz. tožnikovega zahtevka ter dolžnikovih oz. toženčevih ugovorov tako po temelju kot po višini. Glede na povedano sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnica obrazloženo v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ ugovarjala glede zneska 65.000,00 SIT, saj je navedla dejstvo (delno plačilo) in za to navedbo tudi predložila dokaz (potrdilo o plačilu z dne 8.7.1999), ki bi, če bi se izkazal za resničnega, pripeljal do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Ugovor glede dela glavnice vsebuje tudi ugovor glede ustreznega dela obresti in upniku priznanih izvršilnih stroškov. V konkretnem primeru prerekani del izvršilnih stroškov znaša 21.539,70 SIT in obsega stroške za sodno takso ter za sestavo predloga za izvršbo (z 19% DDV) za del, ki ga dolžnica obrazloženo izpodbija z ugovorom. Ker je v navedenem obsegu dolžnica ugovarjala utemeljeno glede na 2. odst. 53. čl. ZIZ, sodišče druge stopnje pa tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ v tem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi (2. točka izreka tega sklepa). Ker v preostalem delu (glede zneska 1,266.072,99 SIT z obrestmi ter glede ustreznega dela izvršilnih stroškov, ki znaša 31.121,74 SIT) dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala obrazloženo v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je že bilo povedano v prejšnjih odstavkih in na kar je v pritožbi utemeljeno opozoril upnik, je sodišče na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. V zvezi z izvršilnimi stroški, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku v sklepu o izvršbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je dolžnica v ugovoru utemeljeno pritožila zoper odmero stroškov. Ob tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje navedene stroške napačno izračunalo, poleg tega pa je upniku neutemeljeno priznalo stroške za opomin (20 odv. točk ter 300,00 SIT za poštnino za opomin) in za obračun obresti (20 odv. točk), kar v obravnavanem postopku ni bil potreben strošek, ter strošek za pregled listin (20 odv. točk), ki odvetniku glede na določila 1. odst. tarifne št. 33 Odvetniške tarife ne pripada, ker je to opravilo že zajeto v strošku za sestavo predloga za izvršbo. Zato je sodišče druge stopnje odločitev o odmeri stroškov spremenilo tako, da so le-ti v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa. Ker je sklep o izvršbi na dolžničin ugovor deloma razveljavljen, je sodišče pridržalo odločitev o stroških dolžničinega ugovora za končno odločbo (prim. 4. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Nadalje je pritožbeno sodišče odločilo, da mora dolžnica upniku povrniti stroške pritožbe, saj je upnik s pritožbo v pretežni meri uspel, zaradi dela, s katerim ni uspel, pa niso nastali posebni stroški (3. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Upnikovi stroški obsegajo stroške sodne takse za pritožbo v znesku 27.000,00 SIT, za sestavo pritožbe (400 odv. točk x 90,00 SIT = 36.000,00 SIT), za obvestilo stranki (20 odv. točk x 90,00 SIT = 1.800,00 SIT), za 19%-ni DDV na odvetniške storitve (7.182,00 SIT) in za fotokopije (300,00 SIT), skupaj 72.282,00 SIT ter so odmerjeni v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo. Stroškov za pregled listin in konferenco s stranko sodišče pritožniku ni priznalo, saj sta ti dve opravili zajeti v strošku za sestavo pritožbe, prav tako ni priznalo 300,00 SIT stroškov poštnine, ker iz dohodnega zaznamka na pritožbi (list. št. 12) izhaja, da je bila le-ta vložena neposredno na sodišče.