Jedro

Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.

Izrek

Pritožba obsojenca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče je sklepom I K 63467/2012 z dne 20. 7. 2017 odločilo, da ne ugodi predlogu obsojenca za oprostitev plačila sodne takse ter je tako obsojeni dolžan plačati sodno takso v višini 2.600,00 EUR po plačilnem nalogu I K 63467/2012 z dne 20. 2. 2017, in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa.

2. Zoper ta sklep se je pritožil obsojenec. V pritožbi navaja, da denarja nima, da žena in hčerka prejemata socialno pomoč, on pa gre sedaj na prestajanje kazni zapora. Ista sodnica ga je že oprostila plačila sodne takse v višini 3.400,00 EUR s sklepom z dne 4. 7. 2016, ker tudi takrat ni imel denarja. Sedaj ga ima še manj. Obsojen je bil po krivici in to bo dokazal, ter zahteva ponovno sojenje. Če bi imel 405.000,00 EUR, ki bi jih naj pridobil s kaznivim dejanjem, bi imel že vse plačano, sedaj pa je v dolgovih, zoper njega potekajo izvršbe, denarja pa ni imel niti za odvetnika. Prosi, da se ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Napadeni sklep je pravilen in zakonit. Da je dolžan obsojenec plačati sodno takso v znesku 2.600,00 EUR je odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Ips 63467/2012 z dne 5. 1. 2017, ko je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenčevega zagovornika, ki jo je vložil zoper sodbo Višjega sodišča II Kp 63467/2012 z dne 16. 12. 2015, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča I K 63467/2012 z dne 12. 2. 2015, s plačilnim nalogom z dne 20. 2. 2017 pa je ta bila naložena obsojencu v plačilo.

5. Po določbi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sme sodišče oprostiti obsojenca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je z že navedeno sodbo odločilo, da je obsojenec dolžan plačati sodno takso v znesku 2.600,00 EUR, je tak izrek oprlo na določilo 98.a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP ter v sodbi obrazložilo, da je izrek posledica okoliščine, da zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspel, obsojenec pa je dolžan plačati sodno takso kot strošek postopka s tem izrednim pravnim sredstvom. Sodno takso je odmerilo ob upoštevanju obsojenčevih premoženjskih razmer razvidnih iz podatkov spisa, skladno z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo 7.1..

6. Po izdaji odločbe o stroških, sme predsednik senata po določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP s posebnim sklepom oprostiti obsojenca povrnitve stroškov kazenskega postopka, ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih, vendar le v primeru, če so se po izdaji odločbe, s katero je bilo obsojencu naloženo plačilo, okoliščine oziroma razmere tako spremenile, da obsojenec ne bi bil zmožen plačati stroškov postopka, ali pa bi bilo s plačilom ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati. Obsojenec ni predložil nikakršnega dokazila o spremenjenih razmerah, od tedaj, ko je o plačilu sodne takse odločilo Vrhovno sodišče, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo prošnjo za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo kot neutemeljeno. Okoliščina, da je v primeru, ki ga navaja v pritožbi obsojenec, predsednica senata odločila drugače, na pravilnost odločitve v napadenem sklepu, nima nobenega vpliva.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).