Jedro

Tožnik je sodišču sporočil, da ne vztraja pri tožbi, zato je sodišče postopek s sklepom ustavilo po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, kar pomeni, da se tožniku priznajo stroški po prvem odstavku 25. člena ZUS-1.

Izrek

Postopek se ustavi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 243,62 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, od tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zoper v uvodu sklepa citirano odločbo Ministrstva za zdravje, ki jo je izpodbijal iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo izreče za nično, podrejeno, da tožbi ugodi in odločbo odpravi, in še podrejeno, da tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovno odločanje, v vseh primerih pa naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

Sodišče je tožbo posredovalo v odgovor toženki, ta pa je sodišču sporočila, da je izdala odločbo po 273. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in izpodbijano odločbo odpravila, vlogo za začetek postopka pridobitve dovoljenja z dne 10. 5. 2005 pa zavrgla. Sodišče je nato povzet odgovor poslalo tožniku, ki je v danem roku sodišču sporočil, da je zadovoljen z novo odločbo, zaradi česar tožbe ne razširja na nov izdan upravni akt, vztrajal pa je pri povrnitvi stroškov postopka.

Po 39. členu ZUS-1 mora organ, če med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, sporočiti to sodišču, pri katerem je sprožen spor (prvi odstavek). V primeru iz prejšnjega odstavka zahteva sodišče od tožnika, da mu sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (drugi odstavek). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek).

Ker je tožnik sodišču sporočil, da ne vztraja pri tožbi, je sodišče postopek s sklepom ustavilo (I. točka izreka).

Peti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku tega člena. Če se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena tega zakona, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku tega člena. V obravnavanem primeru je sodišče ustavilo postopek po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, kar pomeni, da se tožniku priznajo stroški po prvem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta določa, da če sodišče odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V predmetnem upravnem sporu je tožnik uspel s tožbo zoper akt toženke, zato mu je toženka dolžna povrniti stroške postopka. Tožnika je po pooblastilu zastopala odvetniška pisarna. Po prvem odstavku 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) se v postopku v socialnih in upravnih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se začne postopek, če ta zakon ne določa drugače. Če vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, znaša njegova vrednosti 3.500 EUR (drugi odstavek). Ker v obravnavanem primeru vrednost predmeta ni določljiva po prvem odstavku 25. člena ZOdvT, ne gre pa tudi za ocenjeno denarno dajatev ali na upravni akt v zvezi z denarno dajatvijo (tretji odstavek 25. člena ZOdvT), je sodišče določilo vrednost predmeta na 3.500 EUR. 12. člen ZOdvT napotuje na tarifo, v kateri so določene nagrade glede na vrednost predmeta, ki za do 3.500 EUR znaša 141 EUR. Nagrada za postopek v upravnem sporu (tar. št. 3100) znaša tako 183,30 EUR (141 EUR x količnik 1,3) povečana za 22 % DDV. Sodišče je tožniku priznalo tudi priglašenih 20 EUR pavšalnih stroškov za poštnino (tar. št. 6002). Toženka mora tako tožniku povrniti 243,62 EUR stroškov postopka v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.