Jedro

Tožnik sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati z lastno oceno kvalitete podanega izvedenskega mnenja. Pa tudi sicer kvaliteta izvedenskega mnenja ni merilo, na katerega bi bilo sodišče pri odmeri nagrade vezano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu izvedencu dr. D.D., ..., davčna številka ..., za opravljeno izvedensko delo v zadevi opr. št. Pd 244/2009 odmeri bruto nagrada v skupnem znesku 846,40 EUR (1. točka izreka); da je od predlaganega in priznanega celotnega izplačila potrebno obračunati in plačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50,78 EUR (2. točka izreka); da sodni izvedenec ni zavezanec za plačilo za DDV (3. točka izreka) in da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba Delovnega sodišča v Mariboru iz založenih sredstev stranki in se izvede najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (4. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in navaja, da nasprotuje odmeri nagrade izvedencu, saj izvedenec svojega dela dejansko ni opravil. Navaja, da je izvedenec sicer podal izvedensko mnenje, vendar izven tega, kar je bil zavezan po odredbi sodišča narediti, izven predmeta stvari, glede na svoja nepravilna in tudi pravno napačna stališča. Mnenje je podal drugače, kot ga zavezujejo pravila stroke, namesto kvalitetni, strokovni izdelavi izvedenskega menja, se je posvetil reševanju pravnih vprašanj, kar je zmotno rešil in na tej podlagi v škodo tožnika in povsem zmotno tudi podal mnenje in zaključek mnenja, ki nima podlage ne v predpisih in ne v stroki. Svoje nasprotovanje izvedenskemu mnenju je podrobno izrazil v pripravljalni vlogi, na katero se tudi sklicuje. Poudarja, da je izvedenec nekorektno in povsem napačno izdelal izvedensko mnenje s stališča, da tožnik nima pravice do osnovne plače, kakor je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, ampak ima pravico le do izhodišče plače V. tarifnega razreda Splošne kolektivne pogodbe. Vse to pa je, poleg drugih strokovno nevzdržnih stališč, pripeljalo do tega, da je mnenje dejansko in pravno napačno in v škodo tožniku. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami, v nadaljevanju ZPP) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. 244/2009 z dne 12. 10. 2010 za izdelavo izvedenskega mnenja določilo izvedenca finančne in računovodske stroke D.D.. Sodni izvedenec je dne 4. 1. 2011 izdelal pisno izvedensko mnenje ter priglasil stroške (list. št. 96) v višini 846,40 EUR. Sodišče prve stopnje mu je z izpodbijanim sklepom priznalo in odmerilo stroške v zahtevani višini.

Po določbi 243. člena ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pravico do povračila stroškov in pravico do nagrade za opravljeno delo ima izvedenec po določbi 249. člena ZPP. Pri tem je pomembno le, da izvedenec opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, ni pa pomembno pri odločanju o odmeri nagrade, ali se stranke strinjajo z izdelanim mnenjem. Kot že rečeno, je izvedenec v sporni zadevi v skladu s sklepom opr. št. 244/2009 z dne 12. 10. 2010 podal izvedensko mnenje, za to pa mu je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 249. člena ZPP pravilno priznalo povračilo stroškov in nagrade za opravljeno delo. Tožnik v pritožbi ne izpodbija višine odmerjene nagrade, temveč uveljavlja, da izvedencu izvedenina za opravljeno delo ne pripada iz razloga, ker je izvedenec mnenje podal drugače, kot ga zavezujejo pravila stroke in da le-to ni izdelano kvalitetno in strokovno. Navedene pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožnik namreč odmere nagrade ne more izpodbijati z lastno oceno kvalitete podanega izvedenskega mnenja. Pa tudi sicer kvaliteta izvedenskega mnenja ni merilo, na katerega bi bilo sodišče pri odmeri nagrade vezano. V zvezi z očitanimi nepravilnostmi, ki jih podaja tožnik v pritožbi, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so ti lahko le podlaga za pred predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja, prav tako pa bo lahko tožnik postavljal vprašanja izvedencu neposredno, če bo predlagal njegovo zaslišanje na glavni obravnavi.

Glede na to, da je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožnika neutemeljena, jo je zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 165. člena istega zakona, sam krije svoje stroške pritožbe.