Jedro

Ne glede na to, da sicer res ni bilo podlage za tako postopanje sodišča prve stopnje, ko je ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vročalo upniku, pa tako postopanje ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo postopek z ugovorom zoper sklep o izvršbi že s tem, ker gre za sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine, ugovor dolžnika pa je vseeno vročilo upniku, kar je v nasprotju z določilom 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče ne pojasni, zakaj dolžnikov ugovor ne dosega pravnega standarda obrazloženega ugovora, to pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Napačna pa je tudi argumentacija sodišča prve stopnje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi 1060. čl. Obligacijskega zakonika (OZ).

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, niti drugih takih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ne glede na to, da sicer res ni bilo podlage za tako postopanje sodišča prve stopnje, ko je ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vročalo upniku, pa tako postopanje ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. Ni pa točna navedba dolžnika, češ da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj naj bi bil dolžnikov ugovor neobrazložen. Sodišče prve stopnje je svoje stališče sprejemljivo obrazložilo. Prav tako je sodišče prve stopnje navedlo, zakaj ni upoštevalo ugovora dolžnika, utemeljenega na določbi 376. čl. OZ. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.