Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Zaznamba se opravi na podlagi tožbe, predlogu za zaznambo pa mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje (zemljiškoknjižnemu sodniku) v ponovno odločanje o vpisu.
Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor nasprotnih udeležencev zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je ta dovolila zaznambo izbrisne tožbe pri nepremičnini v solasti nasprotnih udeležencev.
Proti sklepu se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožujeta nasprotna udeleženca po pooblaščencu. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa tako spremeni, da ugovoru nasprotnih udeležencev ugodi in razveljavi sklep z dne 16.11.2012. Trdita, da iz vložene tožbe na Okrožno sodišče v Kopru, zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe opr. št. P 1 izhaja, da ne gre v izreku tožbe za zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Tožnika nista vložila tožbe, kot jo določa 243. člen ZZK-1, pač pa tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe in postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Menita, da ne obstoji pravna podlaga za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1, saj se lahko zaznamba spora dovoli le v primeru zaznambe spora o pridobitvi pravice ter v primeru zaznambe spora o prenehanju pravice, za kar v konkretnem primeru ne gre. Sodišče mora biti v zemljiškoknjižnem postopku strogo formalno vezano na tožbeni zahtevek, ne pa ugotavljati namena.
Pritožba je utemeljena.
Predlagatelja sta 14.11.2012 vložila predlog za zaznambo izbrisne tožbe za izbris vknjižbe lastninske pravice. V predlogu sta kot podlago za vpis navedla listino z datumom 6.11.2012 in dodatnim opisom: tožba, razširitev tožbe in potrdilo o vloženi tožbi. Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Zaznamba se opravi na podlagi tožbe, predlogu za zaznambo pa mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Med prilogami se nahaja tožba, datirana s 6.11.2012, razširitev tožbe, datirana s 14.11.2012, in potrdilo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 12.11.2012, da je v teku pravdni postopek tožeče stranke J.G. in F.G. zoper toženo stranko A.M. in B.M., zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ki se vodi pod opr. št. P 1. Listine so bile predložene 16.11.2013,to izhaja iz dopisa notarke, ki je vložen v spis pod zaporedno številko 4 (za sklepom o dovolitvi vpisa pod zaporedno številko 3). Potrdila o tem, da je bila pri sodišču, ki vodi pravdni postopek, vložena tudi razširitev tožbe, v spisu ni. Iz predloženega potrdila, ki je v prilogah, to ni razvidno. To potrdilo se na razširitev tožbe ne more nanašati, ker je bilo sestavljeno dva dni pred razširitvijo tožbe.
Kot rečeno, je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica dovolila predlagani vpis. Nasprotna udeleženca sta ugovarjala, da vložena tožba tožba ni izbrisna tožba, saj sta predlagatelja z njo zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Njun ugovor je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil z obrazložitvijo, da je tožba s takima zahtevkoma glede na namen, ki bi ga v primeru ugodilne sodbe dosegla, izbrisna tožba, do spremenjene tožbe (razširitve) pa se ni opredelil. V pritožbi grajano stališče prvostopenjskega sodišča je tudi po mnenju pritožbena sodišča napačno. Tožba, datirana s 6.11.2012, ni izbrisna tožba, obrazložitev pritožbe je v zvezi s tem pravilna. Ker pa prvostopenjsko sodišče pri presoji pogojev za predlagani vpis ni upoštevalo listine "razširitev tožbe", datirane s 14.11.2012, ki je kot listina, na podlagi katere sta predlagatelja predlagala vpis, označena v zemljiškoknjižnem predlogu, je moralo pritožbeno sodišče, ki je utemeljeni pritožbi nasprotnih udeležencev ugodilo, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Pri presoji bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da predloženo potrdilo Okrožnega sodišča v Kopru ne potrjuje, da sta predlagatelja že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga spremenila tožbo v zadevi P 1.