Jedro

Na podlagi ugotovitev je prvostopenjski organ zaključil, da ni podan noben razlog iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ ter je zato pravni posel odobril. S tem ko je prvostopenjski organ dne 6. 6. 2012 vložene pritožbe tožnice zoper odločbo ni zavrgel iz formalnih razlogov ter je nato 21. 6. 2012 opravil ustno obravnavo, na katero je vabil tudi tožnico in ji dal možnost izjave o odločilnih dejstvih (v smislu drugega odstavka 243. člena ZUP) ter je nato o pritožbi tožnice drugostopenjski organ meritorno odločil, je bila kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP sanirana ter tožnica ne more več z uspehom zatrjevati, da je s to kršitvijo poseženo v njen pravni položaj.

Nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek javne dražbe, se lahko uveljavljajo le v izvršilnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Brežice (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah In 37/2008, In 172/2008 in In 20/2010, z dne 22. 5. 2012, o izbiri najugodnejšega ponudnika na drugem dražbenem naroku za prodajo dolžničinih nepremičnin, v katerem sta udeleženi tožnica kot dolžnica oziroma prodajalka ter A.A. kot kupka, katerega predmet sta nepremičnini s parc. št. 393 in 399, obe k.o. …. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je A.A., ki je vložila zahtevo za odobritev pravnega posla, vlogi priložila zapisnik o naroku za drugo javno dražbo, ki je bila opravljena v izvršilni zadevi zoper tožnico dne 22. 5. 2012, in iz katerega je razvidno, da je ona bila na omenjeni dražbi razglašena za najugodnejšo ponudnico pri nakupu predmetnih zemljišč. Pravni posel nakupa kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na javni dražbi odobri upravna enota na podlagi določb 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. O predkupni pravici odloča pristojno sodišče na podlagi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Z vpogledom v uradne evidence je bilo ugotovljeno, da je tožnica lastnica predmetnih nepremičnin, ki so po namenski rabi, delno pa tudi po dejanski rabi kmetijsko zemljišče. Nepremičnini nista v sklopu zaščitene kmetije, pravni posel pa ne povzroča njihove fizične delitve. Na podlagi navedenih ugotovitev in določb ZKZ je upravni organ zaključil, da razlogi, ki bi glede na določbo 18. člena in tretjega odstavka 19. člena ZKZ predstavljali oviro za odobritev, niso izkazani, zato je predmetni pravni posel odobril. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 26. 3. 2014 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

Tožnica v tožbi navaja, da vztraja, da ji je kršena njena pravica kot stranke, saj ji prvostopenjska odločba ni bila vročena po določbah ZUP, pač pa posredno preko pooblaščenca in sicer v obliki fotokopije listin spisa In 37/2008 in drugi. Zgolj naključje je, da je pooblaščenec pregledal navedeni izvršilni spis, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi odločba o odobritvi pravnega posla postala pravnomočna kljub zatrjevani hibi. Odobritev pa tudi ne bi mogla biti izdana, ker postopek pri Okrajnem sodišču v Brežicah In 37/2008 in pristopni ima hibe. Namreč predmetne nepremičnine, katerih promet je predmet odobritve, niso bile prodane v zakonitem postopku. Na to pa mora upravni organ v postopku odobritve pravnega posla paziti. Postopek prodaje na drugi javni dražbi ni bil zakonit. Prvi upnik B.B., je v stečaju, verjetno že likvidiran, zato ni bilo procesnih predpostavk na strani upnika, da zakonito nastopa kot stranka v izvršilnem postopku, saj je ta upnik predlagatelj postopka. S tem je tudi druga javna dražba nepravilno izvedena in je sodišče kršilo ZIZ in pravila postopanja glede vprašanja, ali lahko upnik nastopa kot stranka oziroma ali je podana njegova procesna sposobnost. Poleg tega je bil celoten postopek izveden v 14 minutah, kar je izkustveno nemogoče. To pa napotuje na zaključek, da je bil postopek zgolj simulacija in da ima svoje hibe, zaradi katerih druga javna dražba ne more prestati preizkusa. Tožnica bo v primeru neuspeha v tem sporu grajala sklep o domiku, ki je naslednji akt, ki ga bo izdalo izvršilno sodišče. Posledično temu se utegne zgoditi, da bi druga javna dražba bila razveljavljena in postopek ponovljen, zato izpodbijana odločba ne bi imela pravnega učinka. Zaradi samih hib v postopku prodaje predmetnih nepremičnin tudi postopek odobritve pravnega posla ne more biti pravno perfekten. Tudi zaključki drugostopenjskega organa o izvedbi postopka po določbah ZKZ ne morejo vzdržati resnega preizkusa, saj je odločba sodišča nezakonita. Tožnica se ne strinja, da gre za vprašanja, ki jih rešuje le izvršilno sodišče in da ne morejo biti predmet preizkusa v upravnem postopku. Meni, da gre za zelo pomembna dejstva, od katerih je odvisna odobritev pravnega posla, zato ni mogoče negirati pomembnosti samega izvršilnega postopka, ki je predpostavka za odobritev oziroma legalizacijo pravnega posla. Ta odločba je sestavni del celotnega postopka pridobitve lastninske pravice na originaren način, zato je ni mogoče obravnavati ločeno od izvršilnega postopka. Zakonitost izvršilnega postopka je predpostavka za zakonitost odobritve pravnega posla. V dokazne namene tožnica predlaga pribavo izvršilnega spisa pri Okrajnem sodišču v Brežicah In 37/2008 in pristopne, ter prečitanje vseh listin spisa in zapisnik druge javne dražbe v isti izvršilni zadevi. Sodišču predlaga, da na seji razsodi, da se izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo kot prizadeti stranki poslalo v odgovor tudi A.A., ki pa odgovora ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odobritev pravnega posla, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo na podlagi vloge ponudnice, ki je bila na javni dražbi (v izvršilni zadevi proti tožnici kot dolžnici) najugodnejši ponudnik za nakup nepremičnin s parc. št. 393/0 in 399/0, obe k.o. ….

Odobritev pravnega posla za primer prodaje (nakupa) kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru izvršbe na nepremičnine ureja 25. člen ZKZ. V tem členu zakon določa, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla; vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno; če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je A.A. vlogi za pridobitev pravnega posla priložila sklep Okrajnega sodišča v Brežicah In 37/2008, In 172/2008 in In 20/2010 z dne 22. 5. 2012, iz katerega izhaja, da je bila najugodnejša ponudnica na javni dražbi za prodajo tožničinih nepremičnin s parc. št. 393/0 in 399/0, obe k.o. …. Upravni organ pa je vpogledal v register zaščitenih kmetij, Prostorski informacijski sistem Občine … in v e-zemljiško knjigo glede zemljiškokatastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov za predmetni nepremičnini. Na podlagi ugotovitev je zaključil, da ni podan noben razlog iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ ter je zato pravni posel odobril. Da bi navedeni zaključek ne bil pravilen, pa sicer tožnica, ki uveljavlja drugačne ugovore, niti ne trdi.

Tožbeno navedbo, da so bile tožnici kršene njene pravice kot stranke v postopku, ker ji izpodbijana odločba ni bila vročena v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), sodišče presoja kot neutemeljeno. S tem ko namreč prvostopenjski organ dne 6. 6. 2012 vložene pritožbe tožnice zoper to odločbo ni zavrgel iz formalnih razlogov ter je nato 21. 6. 2012 opravil ustno obravnavo, na katero je vabil tudi tožnico in ji dal možnost izjave o odločilnih dejstvih (v smislu drugega odstavka 243. člena ZUP) ter je nato o pritožbi tožnice drugostopenjski organ meritorno odločil, je bila kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP sanirana ter tožnica ne more več z uspehom zatrjevati, da je s to kršitvijo poseženo v njen pravni položaj.

Na tožbene navedbe, s katerimi tožnica izpodbija pravilnost in zakonitost izvedbe javne dražbe in s tem pravilnost in zakonitost postopka prodaje predmetnih nepremičnin (da prvi upnik ne bi mogel zakonito nastopati kot stranka v izvršilnem postopku, da naj bi bila javna dražba izvedena le navidezno) ter njeno zatrjevanje, da je zakonit izvršilni postopek pogoj za zakonito odobritev pravnega posla, pa sodišče odgovarja, da se nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek javne dražbe, lahko uveljavljajo le v izvršilnem postopku. Po šestem odstavku 189. člena ZIZ se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (navedeni sklep iz 192. člena ZIZ namreč sledi sklepu o domiku, sklep o domiku pa se po sedmem odstavku 189. člena ZIZ izda po ponudnikovi pridobitvi odobritve) oziroma če se glede na določbe 82. člena novele ZIZ-J za obravnavani primer ne uporablja v času odločanja veljavni ZIZ, se nepravilnosti v postopku javne dražbe lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o domiku (189., 192. člen ZIZ, veljaven pred novelo ZIZ-J). Tako je tožnica v zmoti, če meni, da mora preizkusiti pravilnost in zakonitost postopka javne dražbe upravni organ v postopku za odobritev pravnega posla. Pa tudi če bi bila druga javna dražba (v postopku s pritožbo zoper sklep o domiku) kasneje razveljavljena ter bi izpodbijana odločba o odobritvi pravnega posla ne mogla pravno učinkovati, kot navaja tožnica, s tem v njene pravice ne bi bilo v ničemer poseženo, kajti izvršilni postopek se ne bi zaključil z izročitvijo nepremičnine kupovalki (192. člen ZIZ pred novelo ZIZ-J).

Glede na povedano tožnica brez podlage zatrjuje, da gre za enoten postopek pridobitve lastninske pravice na originaren način ter da postopka odobritve pravnega posla ni mogoče obravnavati ločeno od izvršilnega postopka. Šele sklep sodišča o izročitvi nepremičnine ima (podobno) funkcijo kot razpolagalni pravni posel pri pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice (M. Juhart v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, str. 256), zato v pravni položaj tožnice v nobenem primeru ne more biti poseženo, če se šele po izvedenem postopku odobritve pravnega posla preizkusi zakonitost postopka prodaje nepremičnin. Sodišče se tako strinja tudi z napadenim razlogovanjem drugostopenjskega organa, da gre pri zatrjevanih nepravilnostih javne dražbe za vprašanja, ki jih lahko presoja le izvršilno sodišče ter da je prvostopenjski organ v postopku za odobritev pravnega posla pravilno upošteval le relevantne določbe ZKZ. Tudi Vrhovno sodišče pa je v sklepu X Ips 119/2014 z dne 10. 9. 2014 razlogovalo, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča; če takih ovir organ ne ugotovi, pravni posel odobri.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker presoja navedb o nezakonito vodeni javni dražbi ni stvar postopka za odobritev pravnega posla in s tem tudi ne sodnega postopka za preizkus zakonitosti odločbe o odobritvi pravnega posla, sodišče kot nepotrebno ni pribavilo predmetnega izvršilnega spisa ter predlaganega dokaza z vpogledom v izvršilni spis ni izvedlo.

O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar (med drugim) sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.