Jedro

Res je sicer, da vročitev vabila na pregled ni izkazana s povratnico, a to samo po sebi ne pomeni, da nasprotni udeleženec vabila ni prejel. Tega izrecno ne trdi niti pritožnik, saj v pritožbi dejansko graja le formalno neizkazanost vročitve. To pa ob dejstvu, da je mama nasprotnega udeleženca potrdila, da je izvedenčevo vabilo nasprotni udeleženec prejel, pritožnik pa ne ponudi nobenega konkretnega razloga za dvom, da izjava matere (ki jo ZDZdr uvršča med najbližje osebe - glej 10. točko 2. člena ZDZdr) ni resnična, ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca napoti na pregled v Univerzitetno psihiatrično kliniko ..., saj se noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoča ugotovitev obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (točka I izreka). Univerzitetni psihiatrični kliniki je naložilo, da nasprotnega udeleženca za največ dva dni zadrži v njihovi ustanovi (točka II izreka), izvedencu pa opravo pregleda nasprotnega udeleženca ter izdelavo pisnega izvida in mnenja (točka III izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotnemu udeležencu postavljeni pooblaščenec. Meni, da ni izkazano, da se nasprotni udeleženec noče prostovoljno podvreči pregledu izvedenca. V sodnem spisu se nahajajo le kopije izvedenčevega vabila na pregled dne 2. 8. 2018 ter kopija potrdila o oddaji poštne pošiljke, ki ni bila poslana s povratnico. Usoda te poštne pošiljke v pogledu njene vročitve naslovniku ni listinsko izkazana. Zgolj navedba izvedenca, da mu je mama nasprotnega udeleženca potrdila, da je pošiljko prevzel nasprotni udeleženec, ni dokaz o njeni vročitvi. Opozarja, da pošta razpolaga z listinskim dokumentom o vročitvi, vključno s podpisom osebe, ki je to pošiljko prevzela. Informacija, ki naj bi jih ob vročitvi dala po telefonu mati nasprotnega udeleženca, so preveč osebne in subjektivne narave, da bi bilo nanjo mogoče opreti sodno odločitev. Sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje zadostnih razlogov za izdajo. Sodišče ni navedlo, zakaj šteje, da se nasprotni udeleženec noče prostovoljno podvreči pregledu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitek, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), je neutemeljen. Izpodbijani sklep je obrazložen do te mere, da je pravilnost odločitve mogoče preizkusiti. To velja tudi v pogledu ugotovitve, da se nasprotni udeleženec noče prostovoljno podvreči pregledu, saj je iz obrazložitve razvidno, na katera dejstva jo je sodišče prve stopnje oprlo.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v tem postopku postavljeni izvedenec nasprotnega udeleženca vabil na pregled s priporočeno pošiljko, ki jo je ta osebno prevzel. To je izvedencu v telefonskem razgovoru potrdila mama nasprotnega udeleženca. Kljub vabilu se nasprotni udeleženec na pregled ni zglasil. Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da je izvedenec z nasprotnim udeležencem že pred tem poskušal vzpostaviti stik, a neuspešno. To je bil tudi razlog, da ga je po navodilu sodišča prve stopnje nato vabil na pregled s pisnim vabilom. Glede na to, da je bil nasprotni udeleženec (in njegov pooblaščenec) seznanjen z uvedbo postopka, v sklepu z dne 27. 7. 2018 (red. št. 12) pa tudi z možnostjo, ki jo daje 44. člen ZDZdr, vse zgoraj navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za sklep, da se nasprotni udeleženec pregledu prostovoljno noče podvreči. Res je sicer, da vročitev vabila na pregeled ni izkazana s povratnico1, a to samo po sebi ne pomeni, da nasprotni udeleženec vabila ni prejel. Tega izrecno ne trdi niti pritožnik, saj v pritožbi dejansko graja le formalno neizkazanost vročitve. To pa ob dejstvu, da je mama nasprotnega udeleženca potrdila, da je izvedenčevo vabilo nasprotni udeleženec prejel, pritožnik pa ne ponudi nobenega konkretnega razloga za dvom, da izjava matere (ki jo ZDZdr uvršča med najbližje osebe - glej 10. točko 2. člena ZDZdr) ni resnična, ne zadošča. 6. Za presojo pogojev, ki morajo biti na podlagi 39. člena ZDZdr izpolnjeni, da se zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča lahko izvede, je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Sodelovanje izvedenca je zato nujno. Slednji pa mnenja, ki ga je sodišče zahtevalo, brez pregleda nasprotnega udeleženca ne more izdelati. Tudi zaključek, da obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr na drug način ni mogoče ugotoviti, je zato pravilen.

7. Ker se torej po obrazloženem izkaže, da je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo. Ob tem pa ni izreklo tudi tega, da se sklep potrdi, saj pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni. Do dneva seje pritožbenega senata namreč še ni bila izkazana vročitev sklepa nasprotnemu udeležencu ter izvedencu. Učinek pravnomočnosti bo torej nastopil bodisi tedaj, ko se bo za navedene osebe iztekel rok za pritožbo, bodisi tedaj, ko bo o morebitni pritožbi ostalih udeležencev odločeno. Zaradi nujnosti zadeve in zaradi zahteve iz četrtega odstavka 44. člena ZDZdr je pritožbeno sodišče o pritožbi pooblaščenca kljub prej povedanemu bilo primorano odločiti.

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da sprejeta odločitev ni ovira, da nasprotni udeleženec pregled pri izvedencu opravi sam in se s tem izogne zadržanju v Univerzitetni psihiatrični kliniki v ...

1 Izvedenec je pošiljko poslal priporočeno brez povratnice.