Jedro

Peti odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikom izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerim je bilo doseženo predpisano število kazenskih točk in pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti posamezne kategorije vozniškega dovoljenja, vendar ta določba nima več ustrezne konkretizirane izvedbe v področnih predpisih, kot je obstajala v preteklosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 29. 11. 2020, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi odločitve o sankcijah (4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu dovoli uporaba vozniškega dovoljenja za kategorije C in E motornih vozil, saj je v Sloveniji zaposlen kot poklicni voznik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta temelji na ugotovitvah, da je storilec, ki je imetnik veljavnega tujega vozniškega dovoljenja, dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj mu je bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 29. 11. 2020, ki je postal pravnomočen 8. 12. 2020, za prekrška storjena 29. 11. 2020 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih skupno 21 kazenskih točk v cestnem prometu. Ob takih ugotovitvah, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, je sodišče dolžno izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj se v skladu z osmim odstavkom 22. člena v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, ki v dveh letih doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točki.

5. Peti odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikom izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerim je bilo doseženo predpisano število kazenskih točk in pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti posamezne kategorije vozniškega dovoljenja, vendar ta določba nima več ustrezne konkretizirane izvedbe v področnih predpisih, kot je obstajala v preteklosti, ko je peti odstavek 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki je določal, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Veljavna zakonodaja primeljive določbe ne vsebuje, zato sodišče nima zakonske podlage, da bi sledilo storilčevemu pritožbenemu predlogu, da se mu prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče le za B kategorijo motornih vozil, s katero je tudi storil prekrška, za katera so mu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, ter da mu dovoli še nadaljnjo uporabo vozniškega dovoljenja za kategorije C in E motornih vozil, da bi lahko obdržal delovno mesto oziroma zaposlitev, ki mu nudi podlago za preživljanje družine.

6. Storilec pa ima na voljo možnost odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, na kar ga je že opozorilo tudi sodišče prve stopnje. Zgolj na tak način si lahko zagotovi, da bo lahko še nadalje opravljal poklic voznika in obdržal delovno mesto pri sedanjem delodajalcu. Seveda bo storilec v okviru morebitne odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljena moral izpolniti določene obveznosti, med drugim tudi udeležbo v rehabilitacijskem programu, za kar bo potreboval določen čas. A če želi obdržati pravico do uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije in opravljati svoj poklic, se bo moral z delodajalcem dogovoriti o načinu, kako zagotoviti izpolnitev obveznosti udeležbe v rehabilitacijskih delavnicah.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.