Jedro

Pritožnik zatrjuje, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in materialno pravo napačno razloženo, vendar ne navede, na katera dejstva se ta očitek nanaša in v čem (kako) je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. V pritožbi je treba argumente, ki naj bi jo utemeljevali, vselej jasno in opredeljeno navesti. Tej obveznosti se pritožnik ne more izogniti niti s sklicevanjem na trditve, ki jih je že podal pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor prvega dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 8. 6. 2020. 2. Zoper to odločitev se pritožuje prvi dolžnik. Navaja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno, zato je obrazložitev neprepričljiva. Opira se predvsem na pojasnila upnika, za katera pa ta ne ponudi dokazov. Prav tako je sodišče prve stopnje napačno razlagalo predpise, na katere se je dolžnik skliceval pri ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izreče o dolžnikovih navedbah, ki jih je podal v ugovoru. Predlaga razveljavitev oziroma ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Upnik je pritožbi nasprotoval, predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je izvršilno sodišče dovolilo zoper dolžnika izvršbo za izterjavo denarne terjatve, na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 15/2012 z dne 2. 2. 2012, ki vsebuje Kreditno pogodbo št. 04-51-30044 ter Sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika. Ta izvršba je bila dovoljena na denarna sredstva dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet, na plačo in druge stalne prejemke ter premičnine. Z izpodbijanim sklepom je bil ugovor prvega dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnjen.

6. Pritožnik v svoji pritožbi sicer navaja določene pritožbene razloge, vendar posplošeno in brez ustrezno obrazloženih stališč. Tako ne pojasni, kaj konkretno je bilo v postopku na prvi stopnji narobe, kateri zaključki so napačni in katere konkretne kršitve so bile storjene. Res zatrjuje, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in materialno pravo napačno razloženo, vendar ne navede, na katera dejstva se ta očitek nanaša in v čem (kako) je bilo materialno pravo zmotno interpretirano oziroma uporabljeno. V pritožbi je treba argumente, ki naj bi jo utemeljevali, vselej jasno in opredeljeno navesti.1 Tej obveznosti se pritožnik ne more izogniti niti s sklicevanjem na trditve, ki jih je že podal pred sodiščem prve stopnje. Z zahtevo, da naj se pritožbeno sodišče izreče o njegovih navedbah iz ugovora zoper sklep o izvršbi, prav tako ne more uspeti.

7. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. J. Zobec v Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 225.