Jedro

Za inšpekcijski ukrep prepoved opravljanja dejavnosti zadostuje ugotovitev, da gospodarska družba opravlja gospodarsko dejavnost izven okvira dejavnosti, vpisanih v sodnem registru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1319/98-8 z dne 16.2.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 20.4.1998. S to je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata RS, Enota L. z dne 19.1.1998, s katero je bilo tožeči stranki prepovedano opravljanje dejavnosti finančnega posredništva - kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev za svoj račun, z namenom pridobivanja dobička, dokler navedene dejavnosti ne vpiše v sodni register in izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ. Inšpekcijski ukrep je bil tožeči stranki odrejen zato, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožeča stranka navedeno dejavnost opravljala, ne da bi bila ta vpisana v register in ne da bi si pridobila ugotovitveno odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedene dejavnosti, kot to zahteva 6. odstavek 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94).

V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje soglaša tako z dejansko kot s pravno podlago za odločitev. V zvezi s tožbenimi ugovori navaja, da ZGD ne razlikuje med glavnimi in stranskimi dejavnostmi. Družba mora biti registrirana za vsako dejavnost, ki jo opravlja ter mora tudi predhodno izpolnjevati pogoje za opravljanje dejavnosti, sicer dejavnosti ne sme opravljati.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo določbo 4. člena ZGD. Taka razlaga je nepravilna in ustavnopravno omejevalna, saj posega v ustavno zagotovljeno podjetniško svobodo. Ob svoji zgolj jezikovni razlagi pravnih norm, sodišče ni upoštevalo logike poslovanja in opravljanja dejavnosti, v obravnavanem primeru gre za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za lastne potrebe, še manj pa sistematično razlago in duha pravne logike. Šele teleološka razlaga in poskus subsumpcije na dejanski stan tega primera pokaže na navidezno urejenost primera in absurdnost odločitve upravnih organov in sodišča. Glede na pravne zaključke prvostopne sodbe je mogoče jasno sklepati, da brez registracije v sodnem registru, ni mogoče opravljati dejavnosti kupovanja in prodaje vrednostnih papirjev za svoj račun z namenom pridobivanja dobička. Dejavnost pa je le drug izraz za vsako sklepanje poslov, to je trgovanje za svoj račun. Po opisu se generično to dejanje označuje in statistično tudi klasificira kot dejavnost finančnega posredništva. Problema ne bi bilo, če bi gospodarska družba to dejavnost lahko registrirala in pridobila zanjo vsa potrebna dovoljenja. Vendar je registracija te dejavnosti mogoča le v primeru, če gre za izključno dejavnost družbe in če je družba registrirana kot borzna družba.

Druga gospodarska družba pa te registracije ne more pridobiti oziroma vpisati v sodni register. Brez te registracije pa prav nobena gospodarska družba ne sme sklepati nobenih poslov, to je opravljati dejavnosti nakupa in prodaje vrednostnih papirjev, ki vedno predstavlja zgolj investiranje denarnih sredstev v vrednostne papirje zaradi pridobivanja dobička. Podobno velja tudi za medsebojno npr. kratkoročno in dolgoročno medpodjetniško kreditiranje - posojanje denarja. V praksi pa navedene dejavnosti množično potekajo in to brez registracije, očitno po stališču v izpodbijani sodbi, nezakonito. Po navedenem stališču jim lahko inšpekcijski organ to vsak čas prepreči in s tem nedopustno omeji podjetniško svobodo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dejavnosti nakupa in prodaje vrednostnih papirjev za svoj račun z namenom pridobivanja dobička.

V določbi 15. člena Zakona o tržni inšpekciji (ZTI, Uradni list RS, št. 20/97) ima tržni inšpektor pooblastilo, da prepove opravljanje dejavnosti, če se opravlja dejavnost brez predpisanega dovoljenja ali odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti, ali je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti. ZGD v 3. odstavku 4. člena določa, da smejo družbe opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. Glede na navedeno ureditev za inšpekcijski ukrep, kakršen je bil izrečen tožeči stranki, zadostuje ugotovitev, da gospodarska družba opravlja gospodarske posle izven okvira dejavnosti, vpisanih v sodnem registru. V postopku je bilo ugotovljeno in tudi ni sporno, da je tožeča stranka kupovala in prodajala vrednostne papirje za svoj račun z namenom pridobivanja dobička in da za to dejavnost ni bila registrirana. Tako ugotovljeno dejansko stanje, pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča, zadostna podlaga za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa tožeči stranki. Pritožbeni ugovor, da tožeča stranka navedene dejavnosti niti ne bi mogla vpisati v sodni register, ne more vplivati na drugačno odločitev o stvari. Res je sicer, kar zatrjuje tožeča stranka, da poslov z vrednostnimi papirji, med katere šteje tudi nakup in prodaja vrednostnih papirjev za svoj račun, z namenom pridobivanja dobička, ne more opravljati vsaka gospodarska družba. Vendar pa je po določbi 2. odstavka 4. člena ZGD omejitev opravljanja določenih poslov na določene gospodarske družbe dopustna, če tako določa zakon. Posle z vrednostnimi papirji ureja Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP, Uradni list RS, št. 6/94), ki v 37. členu določa, da te posle lahko opravljajo le pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev, to so borzno posredniške družbe in banke, ki morajo pred vpisom v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Navedena ureditev v ZGD in ZTVP po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni kršitve načela svobodne gospodarske pobude, določenega v 74. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava v navedeni določbi namreč dopušča možnost, da zakonodajalec določi pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij ter poudarja javni interes na tem področju.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.