Jedro

Tako 10. točka c) razdelka kot 1. točka č) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive kot dodatno strokovno delo štejeta organizacijo tekmovanja oziroma mentorstvo na tekmovanju za učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja, kar pomeni tistih udeležencev, s katerimi strokovni delavec dela v okviru vzgojno-izobraževalnega zavoda. Pod pojmoma učenec ali drugi udeleženec izobraževanja in usposabljanja z nobeno metodo razlage ni mogoče razumeti npr. člana kluba ali društva, kjer je strokovni delavec aktiven izven svojih službenih nalog in obveznosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog za napredovanje tožnika, zaposlenega v A., v naziv svetnik. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik ob vložitvi predloga za napredovanje, ki ga je vložil ravnatelj B. B. ni izpolnjeval vseh predpisanih pogojev za izjemno napredovanje v naziv svetnik, saj ni izkazal dodatnih strokovnih del, ki so v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) ovrednotena s tremi ali več točkami (1. alineja č) razdelka in 10. alineja c) razdelka 20. člena Pravilnika). Dela v Nogometnem klubu ... in Nogometni zvezi Slovenije se namreč ne more vrednotiti kot dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ki izvaja vzgojni program otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami.

2. Za napredovanje učiteljev se uporabljajo določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI), katerega določbe o napredovanju so podrobneje razdelane v Pravilniku. Pravilnik je izdan na podlagi četrtega odstavka 105. člena ZOFVI in je zato potrebno njegovo vsebino razlagati v povezavi in v okviru ZOFVI. Pri vrednotenju se torej upošteva strokovno delo v smislu ZOFVI in Pravilnika, to je le dodatno strokovno delo, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v okviru delovnega razmerja, kot ga opredeljuje ZOFVI. Ker tožnik niti do izteka roka za dopolnitev niti do dneva odločanja o predlogu za njegovo izjemno napredovanje v naziv svetnik predloga za napredovanje ni dopolnil z ustreznimi dokazili glede dodatnega strokovnega dela, tožena stranka ugotavlja, da tožnik ob vložitvi predloga za napredovanje ni izpolnjeval vseh pogojev iz prvega odstavka 12. člena Pravilnika kumulativno, zato je predlog za njegovo izjemno napredovanje v naziv svetnik zavrnila.

3. Zoper takšno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu. Navaja, da tožena stranka očitno ni sprejela dejstva, da je tožnik z izvedbo turnirjev in vodenjem tekmovanj za Nogometni klub ... in Nogometno zvezo Slovenije izvajal isto dejavnost, kot jo je opravljal v zavodu, kjer na delovnem mestu vzgojitelja izvaja učne, vzgojne in športne aktivnosti otrok v isti starostni skupini. Po prepričanju tožnika se je tožena stranka oprla na napačen program, saj bi morala uporabiti program „nogomet za vse“, v sklopu katerega je posebno poglavje namenjeno programom družbene odgovornosti. Izpostavlja se zagovarjanje pozitivnih vrednot in solidarnosti do vseh udeležencev ne glede na talent, raso, veroizpoved, politično prepričanost, spol in spolno usmerjenost. Pravilnik, na katerega se sklicuje tožena stranka, nikjer ne določa, da bi moralo biti delo strokovnega sodelavca povezano z vzgojno-izobraževalnim delom na ta način, da bi morale biti iste osebe, ki obiskujejo zavod, udeležene v vzgojno-izobraževalnih aktivnostih. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi št. I U 402/2010. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni. Dodatnega dela tožnika kot trenerja ekip ... in ... Nogometnega kluba ... ni mogoče vrednotiti po 2. alineji č) razdelka 20. člena Pravilnika, saj je po tej določbi mogoče vrednotiti le mentorstvo izključno otrokom in mladostnikom, ki so vključeni v zavod in tekmujejo za zavod, v katerem je oseba zaposlena. Tudi organizator tekmovanja je lahko le zavod, kjer je tožeča stranka zaposlena, zato organizacije mednarodnih nogometnih tekmovanj ni mogoče vrednotiti po določbi 10. alineje c) razdelka 20. člena Pravilnika iz razloga, ker se po tej določbi lahko vrednoti le tekmovanje, ki poteka med otroki in mladostniki, ki tekmujejo kot predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov in ne kot predstavniki klubov. Dodaja, da je sklicevanje tožeče stranke na sodbo Upravnega sodišča I U 402/2010 neutemeljeno, saj ne gre za primerljivo sodno prakso. Tožena stranka se sklicuje še na prekluzijo navajanja novih dejstev in dokazov v upravnem sporu (52. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1) pri navedbi tožeče stranke, da je svojo odločitev oprla na napačen program Nogometne zveze Slovenije. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Pri svojih stališčih stranki vztrajata tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

6. Sodišče je s sklepom št. II U 347/2020-17 z dne 19. 4. 2023 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, s katero je bil zavrnjen predlog za napredovanje tožnika v naziv svetnik. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku.

K I. točki izreka:

7. Tožba je neutemeljena.

8. Sodišče je 8. 6. 2023 opravilo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je vpogledalo vse listine upravnega in sodnega spisa. Ob listinah upravnega spisa je sodišče izvedlo še predlagana dokaza z vpogledom v listino opis naziva delovnega mesta za tožnika in zaslišanjem tožnika, ker je ocenilo, da bosta prispevala k razjasnitvi zadeve glede na to, da v upravnem postopku ustna obravnava ni bila opravljena.

9. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog, ki ga je vložil ravnatelj A. za napredovanje tožnika v naziv svetnik po 12. členu v času vložitve predloga veljavnega Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Pravilnik), ki ga je izdal minister za šolstvo, znanost in šport v skladu s 105. členom ZOFVI1. Pravilnik pogoje za napredovanje v naziv svetnik določa prvenstveno v 11. členu, v skladu s katerim lahko, če izpolnjuje tam navedene pogoje, v naziv svetnik, napreduje strokovni delavec, ki ima naziv svetovalec. Za tožnika, ki ima naziv mentor, je bilo predlagano napredovanje po 12. členu Pravilnika, v skladu s katerim v naziv svetnik izjemoma napreduje strokovni delavec, ki ima najmanj 8 let delovne dobe, je nadpovprečno uspešen pri svojem delu, je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

10. V obravnavani zadevi je sporno slednje, torej ali je tožnik opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

11. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka izkazala 3 točke z dodatnim strokovnim delom, ki se v skladu s Pravilnikom vrednoti z najmanj tremi točkami, z organizacijo 11. mednarodne konference Nogomet za vse življenje, ki je trajala v času od 11.-15. aprila 2016 (kar je v skladu z 11. točko c) razdelka 20. člena Pravilnika, kot je bilo predlagano v vlogi za napredovanje).

12. Tožena stranka pa ni sledila predlogu za napredovanje glede dodatnega strokovnega dela po 1. točki (v odločbi se enkrat napačno navaja 2. točki) č) razdelka 20. člena Pravilnika, da se vrednoti s štirimi točkami tožnikovo trenersko delo na tekmah: ... (10. 6. 2018), ... (31. 3.-1. 4. 2018), ... (10. 6. 2017) in ... (12. 6. 2016). Na teh tekmovanjih je bilo udeleženih 5-6 držav, tožnikova ekipa pa je dosegla dvakrat 1. mesto, enkrat 2. in enkrat 3. mesto.

13. Pravilnik v 1. točki č) razdelka 20. člena vrednoti s štirimi točkami mentorstvo ali korepetitorstvo za vsakega učenca ali drugega udeleženca izobraževanja in usposabljanja oziroma za vsako športno ekipo, ki se uvrsti na prva tri mesta oziroma osvoji plaketo (zlato, srebrno, bronasto) na tekmovanju ali natečaju na mednarodni ravni med predstavniki najmanj petih držav.

14. Tožena stranka tudi ni sledila predlogu za napredovanje glede vrednotenja dodatnega strokovnega dela po 10. točki c) razdelka 20. člena Pravilnika. Po tej določbi se s tremi točkami vrednoti organizacija enega tekmovanja med učenci ali drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja na mednarodni ravni in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju.

15. Na tej podlagi je tožnik uveljavljal po 3 točke za organizacijo mednarodnih nogometnih tekmovanj v starostnih skupinah otrok do štirinajstega leta za: ... (8. 6. 2019 in 9. 6. 2019), ... (9. 6. 2018 in 10. 6. 2018) ,... (10. 6. 2017 in 11. 6. 2017), ... (11. 6. 2016 in 12. 6. 2016); organizacijo tekmovanja ... (10.-15. 4. 2019 in 3.- 8. 4. 2019) ter kot vodja tekmovanja ... (2.12.2018) in ... (1. 12. 2018), ... (26. 11. 2017), U-13 (25. 11. 2017), ... (11. 12. 2016) in ... (10. 12. 2016), ... (6. 12. 2015) in ... (5. 12. 2016), ... (18-23. 4. 2017) in ženski (12.-17. 4. 2017).

16. V izpodbijani odločbi je navedeno, da je pravica do napredovanja v naziv pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja v vzgojno-izobraževalnem zavodu, kjer je strokovni delavec zaposlen. V tem kontekstu je stranka lahko mentor izključno otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, ki so vključeni v zavod in tekmujejo za zavod, v katerem je stranka zaposlena (A.). Prav tako je lahko organizator tekmovanja le zavod, kjer je stranka zaposlena ali drugi vzgojno-izobraževalni zavod in ne npr. nogometni klub ali Nogometna zveza Slovenije.

17. V nadaljevanju tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja glavni cilj vzgojnega programa otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami v vzgojnih ustanovah (ponovna uspešna vključitev otroka ali mladostnika s čustvenimi ali vedenjskimi težavami v običajno življenjsko sredino) in kako je ta povsem nasproten od ciljev mladinskega programa Nogometne zveze Slovenije (zagotoviti organiziranost, ki bo spodbujala vključevanje otrok v nogomet, omogočiti talentiranim najboljšo nogometno izobrazbo...).

18. Z zgoraj povzeto obrazložitvijo tožena stranka tožniku kot dodatno strokovno delo po 10. točki c) razdelka 20. člena Pravilnika ni priznala dela opravljenega v Nogometnem klubu ... in Nogometni zvezi Slovenije za organizacijo mednarodnih tekmovanj in po 1. točki č) razdelka 20. člena Pravilnka za mentorstvo udeležencem mednarodnih tekmovanj, ki so bili uvrščeni na prva tri mesta.

19. Pravno podlago za presojo predmetne zadeve predstavljata ZOFVI in Pravilnik. Strokovni delavci v vrtcih, šolah in socialno-varstvenih zavodih, ki izvajajo programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (osmi odstavek 105. člena ZOFVI), se strokovno izobražujejo in usposabljajo. V skladu s tem imajo tudi pravico do napredovanja (četrti odstavek 105. člena ZOFVI). Pogoje, način in postopek strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanja v nazive določi minister. Ta je to storil z zgoraj navedenim Pravilnikom.

20. Eden od pogojev za napredovanje v naziv svetnik po 12. členu Pravilnika je, da je strokovni delavec opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

21. V predmetni zadevi je sporno vrednotenje po 10. točki c) razdelka 20. člena Pravilnika in 1. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika. Ta člen Pravilnika v uvodu določa, da se po tem členu določa dodatno strokovno delo strokovnega delavca, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Vrednotenje tega dela je razdeljeno v razdelke od a) do f), to je z eno do desetimi točkami. V v tej zadevi relevantni 10. točki c) razdelka je določeno strokovno delo kot organizacija enega tekmovanja med _učenci_ ali _drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja_ na mednarodni ravni in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju. Pravilnik torej določa, da mora iti po tej točki za organizacijo tekmovanja med _učenci_ in _drugimi udeleženci izobraževanja ali usposabljanja_. Podobno Pravilnik v 1. točki č) razdelka Pravilnika določa kot dodatno strokovno delo mentorstvo ali korepetitorstvo za vsakega _učenca_ ali _drugega udeleženca izobraževanja in usposabljanja_..., ki se uvrsti na prva tri mesta... na tekmovanju ali natečaju na mednarodni ravni med predstavniki najmanj petih držav.

22. V obeh primerih torej pravilnik določa, da se to dodatno strokovno delo nanaša na tekmovanja med učenci ali drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja. Ta dva pojma, torej „učenec“ ali „drugi udeleženec izobraževanja in usposabljanja“ je treba po presoji sodišča razlagati tako, da to pomeni osebe (otroke, mladostnike ali odrasle), ki so udeleženci oziroma „odjemalci“ programov, v katerih strokovni delavci, o katerih napredovanju se odloča, delujejo. Da so učenci učeče osebe v inštitucijah, kjer poteka izobraževanje (osnovnošolsko, srednješolsko...) jasno izhaja, že iz termina „učenec“. Termin „drugi udeleženec izobraževanja in usposabljanja“ pa se po presoji sodišča nanaša na vse druge programe, v katerih so prav tako zaposleni strokovni delavci, katerih napredovanje poteka po Pravilniku, pa to niso šole. Sem sodijo javni zavodi iz 28. člena ZOFVI, med katerimi so tudi socialno-varstveni zavodi, ki izvajajo posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - kot v tožnikovem primeru. Tožnik opravlja delo vzgojitelja v socialno-varstvenem zavodu, to pa vključuje širok spekter različnih nalog pri delu z otroki in mladostniki. Teh ni mogoče poimenovati „učenci“, saj niso v šoli, so pa nedvomno „drugi udeleženci izobraževanja in usposabljanja“.

23. Iz zgoraj povedanega pa sledi zaključek, da tako 10. točka c) razdelka kot 1. točka č) razdelka 20. člena Pravilnika kot dodatno strokovno delo po teh materialnopravnih podlagah štejeta organizacijo tekmovanja oziroma mentorstvo na tekmovanju za učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja, kar pomeni tistih udeležencev, s katerimi strokovni delavec dela v okviru vzgojno-izobraževalnega zavoda. Pod pojmoma učenec ali drugi udeleženec izobraževanja in usposabljanja z nobeno metodo razlage ni mogoče razumeti npr. člana kluba ali društva, kjer je strokovni delavec aktiven izven svojih službenih nalog in obveznosti.

24. Po zgoraj obrazloženem za odločitev v predmetni zadevi ni bistveno, po kakšnem programu deluje Nogometni klub ..., torej ali je to mladinski program Nogometne zveze Slovenije ali morebiti program „nogomet za vse“, saj je obseg nagrajevanja po zgoraj navedenih podlagah zajet z opredelitvijo, da gre za tekmovanja, na katerem sodelujejo učenci ali drugi udeleženci izobraževanja ali usposabljanja. Glede na to je ta del obrazložitve izpodbijane odločitve brezpredmeten in se sodišče z vprašanjem, ali so ugovori tožeče stranke v zvezi s tem pravočasni, kar uveljavlja tožena stranka v odgovoru na tožbo, ni ukvarjalo, saj to ne vpliva na odločitev.

25. Iz enakega razloga tožeča stranka s svojimi tožbenimi ugovori ne more biti uspešna, saj glede na ugotovljeno dejansko stanje, pogoji za tožnikovo napredovanje po zgoraj navedeni materialnopravni podlagi niso podani.

26. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da nikakor ne dvomi, da tožnika izkušnje, ki jih je pridobil pri opravljanju trenerskega dela, oziroma pri delu v okviru Nogometnega kluba ... ali Nogometne zveze Slovenije na sploh, bogatijo in mu dajejo dodaten vpogled v delo z mladimi. Iz tožnikove izpovedbe nedvomno izhaja, da je delo vzgojitelja, ki ga opravlja, izjemno zahtevno, kompleksno in odgovorno delo. Sodišče je prepričano, da pri tem izkušnje, ki jih je pridobil pri delu z mladimi tudi v okviru dela v nogometnem klubu ali Nogometni zvezi koristijo, ne glede na to, kateri program dela z otroki in mladostniki je v neki konkretni situaciji pomembnejši. 27. Ne glede na to, pa je, ko se odloča o tem ali so podani pogoji za napredovanje strokovnega delavca po določbah ZOFVI in Pravilnika, treba izhajati iz konkretnih relevantnih materialnopravnih določb. Te so po presoji sodišča jasne, zato nasprotna stališča tožeče stranke kot neutemeljena zavrača. Kar zadeva ostalo trditveno tožbeno podlago, pa sodišče pojasnjuje, kot že omenjeno zgoraj, da se strinja s tožečo stranko, da je tožnik z delom na področju nogometa pridobil dodatne veščine, vendar pa s tem pogoji za vrednotenje tega dela po zgoraj navedenih točkah pravilnika niso podani.

28. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je v predmetni zadevi zavzelo drugačno stališče, kot izhaja iz obrazložitve v zadevi I U 402/2010 z dne 15. 12. 2010, na katero se sklicuje tožeča stranka v tožbi. Pri tem je dodati, da je bila v ponovljenem postopku v tej zadevi vloga za napredovanje ponovno zavrnjena, Upravno sodišče RS pa je, ko je o tej odločitvi odločalo v upravnem sporu, v sodbi I U 207/2011 z dne 7. 6. 2011 sprejelo drugačno stališče, torej da je Pravilnik izdan na podlagi četrtega odstavka 105. člena ZOFVI, zato je Pravilnik in v njem uporabljene izraze treba v razlagati v smislu ZOFVI, in tožbo zavrnilo.

29. Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločitev, sicer iz delno drugačnih razlogov, kot so v njej navedeni, in jih je sodišče obrazložilo zgoraj, na zakonu utemeljena (tretja alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

30. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

1 Ta ureja izobraževanje in napredovanje strokovnih delavcev v šolah in vrtcih ter določa, da pogoje za to določi pristojni minister.