Jedro

Tudi lahko k.d. preneha na podlagi enakih razlogov kot d.n.o. Komanditist lahko enako kot družbenik v d.n.o. odpove pogodbo, če je bila k.d. ustanovljena za nedoločen čas (smiselna uporaba določbe prvega odstavka 106. člena ZGD-1), pri čemer pa to dejstvo samo po sebi še nima za posledico prenehanja družbe. Družba še vedno pravno eksistira, kajti preostali družbenik (če v družbi ostane en sam družbenik) mora v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi družbo pogojem ZGD-1, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog predlagatelja – subjekta vpisa J. k.d. svetovanje in posredništvo za vpis izstopa družbenika.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj po pooblaščenki in predlagal sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da po določbi drugega odstavka 135. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) velja za komanditno družbo (k.d.) smiselna uporaba pravil, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.). Smiselna uporaba pravil je izključena le, če zakon v poglavju o k.d. določeno vprašanje ureja drugače. V konkretnem primeru torej pride v poštev uporaba določb 105., 106. in 111. člena ZGD-1. Določba 151. člena ZGD-1 je specialna zgolj v razmerju do določbe 105. člena tega zakona. Sodišče bi moralo uporabiti tudi določbo drugega odstavka 135. člena ZGD-1. Pritožba predlagatelja je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pravnimi argumenti, ki jih izpostavlja obravnavana pritožba. Po zakonski opredelitvi je k.d. osebna družba, ki se v teoriji obravnava kot posebna oblika d.n.o., v kateri se položaj posameznih družbenikov (komplementarjev in komanditista) bistveno razlikuje. Komplementarji k.d. odgovarjajo za obveznosti družbe osebno in neomejeno z vsem svojim premoženjem, medtem ko komanditist ne odgovarja za obveznosti družbe, če je družbi plačal v pogodbi določen komanditni vložek. Prav iz tega razloga določbe poglavja ZGD-1 o k.d. urejajo predvsem pravni položaj komanditista, saj za pravni položaj komplementarja, ki je praviloma enak kot v d.n.o., veljajo določbe, ki urejajo njegov položaj v d.n.o., razen če je v poglavju o k.d. določeno drugače. Če v poglavju o k.d. ni določeno drugače, se za k.d. smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za d..n.o. (drugi odstavek 135. člena ZGD-1). To pa pomeni, da lahko tudi k.d. preneha na podlagi enakih razlogov kot d.n.o. Komanditist lahko enako kot družbenik v d.n.o. odpove pogodbo, če je bila k.d. ustanovljena za nedoločen čas (smiselna uporaba določbe prvega odstavka 106. člena ZGD-1), pri čemer pa to dejstvo samo po sebi še nima za posledico prenehanja družbe. Družba še vedno pravno eksistira, kajti preostali družbenik (če v družbi ostane en sam družbenik) mora v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi družbo pogojem ZGD-1, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik. Šele če družbenik v omenjenem enoletnem roku ne prijavi vpisa spremembe v register, družba preneha iz razloga po 8. alineji 105. člena ZGD-1 (smiselna uporaba prvega in drugega odstavka 115. člena ZGD-1).

Pritožbeno sodišče nadalje ocenjuje, da je v konkretni zadevi zaradi zmotne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje namreč odločilnih dejstev (v smeri odpovedi pogodbe, odpovednega roka, soglasja komplementarja) sploh ni ugotavljalo, oziroma se do teh pravno relevantnih dejstev ni opredelilo, čeprav je predlagatelj v skladu z določbo 55. člena v zvezi z določbo 62. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register predlogu priložil tudi pisno izjavo komanditista o odpovedi z dne 24.6.2008 in pogodbo u ustanovitvi komanditne družbe z dne 19.4.2009. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg).