Jedro

Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise (prvi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1), pri čemer je res, da ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpisi izgubijo veljavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice zoper sklep, s katerim je dovolilo izvršbo še z dodatnim sredstvom izvršbe, t.j. na dolžničin solastni delež nepremičnine do 1/5 parc. št. X k.o. Y, zavrnilo.

2. Proti temu sklepu vlaga dolžnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zlasti glede vprašanja lastninske pravice na nepremičnini. Enako kot v ugovoru dolžnica trdi, da ni lastnica predmetne nepremičnine, zato izvršba ni dopustna. Obrazlaga, da je dolžnica v zemljiški knjigi res še vedno vpisana kot lastnica nepremičnine do 1/5, vendar bi moralo sodišče upoštevati učinek predlaganega vpisa lastninske pravice v vrstnem redu. Vpis lastninske pravice ima učinek z dnem vložitve predloga za vpis pravice v vrstnem redu, ta pa je bil vložen 15. 10. 2013. Izvršilno sodišče bi moralo odločiti o tem zemljiškoknjižnem lastninskem stanju nepremičnine - vprašanju lastnine po stanju zemljiške knjige kot predhodnem vprašanju. Izpostavlja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na predmetno nepremičnino 23. 10. 2013, t.j. kasneje, v času, ko je dolžničina lastninska pravica prenehala. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve so lahko le dolžnikove stvari ali premoženje oziroma materialne pravice (32. člen ZIZ).

5. Da nepremičnina parc. št. X k.o. Y do 1/5, na katero je sodišče v obravnavani zadevi dovolilo izvršbo, ni dolžničina last, kar dolžnica ponovno trdi v pritožbi, po podatkih iz zemljiške knjige ne izhaja(1). Nasprotno, dolžnica je bila v času dovolitve izvršbe in odločanja o ugovoru vpisana kot solastnica predmetne nepremičnine (list. št. 15 do 16) in je kot solastnica do 1/5 te nepremičnine vpisana tudi v času odločanja pritožbenega sodišča (izpisek iz zemljiške knjige z dne 21. 2. 2014). Pritožbene očitke, da je prvostopenjsko sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini, ki ni last dolžnice, pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača. 6. Drži, kar izpostavlja pritožnica, da je na predmetni nepremičnini vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice (15. 10. 2013) pred zaznambo izvršbe ter hipoteke vknjižene v korist upnika (30. 10. 2013), kot tudi, da zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v konkretnem primeru s 15. 10. 2013). Zaznamba vrstnega reda pa ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise (prvi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1), pri čemer je res, da ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpisi izgubijo veljavo.

7. Glede na 73. člen ZZK-1 zaznamba vrstnega reda tako ne predstavlja ovire za konkretni vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ki začne učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda. Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda, pa učinkujejo pogojno - pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (v vrstnem redu zaznambe), in preneha, če je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (drugi odstavek 73. člena ZZK-1). V primeru, da bo do vpisa lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu res prišlo, bo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbrisalo pogojne vpise, do katerih je prišlo po tem, ko je začela učinkovati zaznamba vrstnega reda (peti odstavek 74. člena ZZK-1). Posledično temu bo moralo odločiti o dopustnosti izvršbe na nepremičnino tudi izvršilno sodišče. 8. V tem trenutku je odločilno le zemljiškoknjižno stanje in za dovolitev izvršbe zoper pritožnico kot zemljiškoknjižno lastnico nepremičnine ne glede na vpisano zaznambo za pridobitev lastninske pravice, ni ovire.

9. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnica ni zaznamovala (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika(v nadaljevanju SPZ) glasi: „Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.“