Jedro

Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni nasprotovala trditvi, da je sporne prevoze naročala kot pošiljatelj, niti ni zatrjevala, da v tovornem listu ni navedeno, da prevoz plača pošiljatelj. Ker bi samo slednje (torej ustrezna trditvena podlaga) sodišče prve stopnje zavezovalo k uporabi s strani pritožnice izpostavljene domneve iz drugega odstavka 677. člena OZ, tožena stranka s pritožbenim očitkom, da v predmetnem spisu ni listine, ki bi to domnevo izpodbijala, ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 53654/2013, z dne 15. 4. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka ostane v veljavi.

2. Zoper citirano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica. Obravnavana zadeva predstavlja namreč gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP).

6. Za spore majhne vrednosti pa med drugim velja tudi, da je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uvodna pritožbena trditev sodišču prve stopnje očita slednjo.

7. V obravnavanem gospodarskem sporu tožeča stranka vtožuje plačilo prevozov pošiljk v mednarodnem prometu, katere je opravila za toženo stranko.

8. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki ne morejo biti predmet pritožbene presoje (458. člen ZPP), so: - tožeča in tožena stranka sta sklepali pogodbe o prevozu vzorcev čevljev po tovornih listih, po katerih je tožena stranka kot pošiljatelj naročala prevoze v mednarodnem prometu s podpisom tovornega lista oziroma dostavnic, tožeča stranka pa ji je za opravljene prevoze med drugim izstavila naslednje račune: račun št. 00621004 z dne 4. 3. 2013 v znesku 795,62 EUR in zapadlostjo na dan 11. 3. 2013 za opravljenih osem prevozov; račun št. 00623221 z dne 11. 3. 2013 v znesku 834,00 EUR in zapadlostjo na dan 18. 3. 2013 za opravljen poseben prevoz, ki ga je naročila tožena stranka, in račun št. 00625590 z dne 2. 4. 2013 v znesku 139,40 EUR in zapadlostjo na dan 9. 4. 2013 za opravljene tri prevoze pošiljk na naslov tožene stranke, ki so ji bile poslane iz tujine; - tožena stranka je plačila obljubljala.

9. Upoštevaje te pa je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje uporabilo ustrezno materialno pravo iz 1. odstavka 677. člena OZ, po katerem je pošiljatelj dolžan prevozniku plačati prevoz in stroške v zvezi s prevozom.(2) Tožena stranka v postopku na prvi stopnji namreč ni nasprotovala trditvi, da je sporne prevoze naročala kot pošiljatelj(3), niti ni zatrjevala, da v tovornem listu ni navedeno, da prevoz plača pošiljatelj. Ker bi samo slednje (torej ustrezna trditvena podlaga) sodišče prve stopnje zavezovalo k uporabi s strani pritožnice izpostavljene domneve iz 2. odstavka 677. člena OZ(4), tožena stranka s pritožbenim očitkom, da v predmetnem spisu ni listine, ki bi to domnevo izpodbijala, ne more uspeti. Z dokazi (oziroma njihovim izostankom) tožena stranka primanjkljaja svoje trditvene podlage namreč ne more nadomestiti. Enako velja tudi za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 688. člena OZ. Povedano velja za račune št. 00621004 in 00623221. Da je bila tožena stranka glede plačila po računu št. 00625590 z dne 2. 4. 2013 za tri prevoze pošiljk, katerih prejemnik je bil, v tovornih listih označena kot plačnik teh prevozov, pa izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke, kar kaže na to, da je prevzela obveznost plačila prevoznih stroškov.

10. Tožena stranka pa neutemeljeno izpostavlja tudi, da so tovorni listi sestavljeni v tujem jeziku oziroma da so neprevedeni in kot takšni neupoštevni (pri čemer se v obravnavani pritožbi nanje sklicuje tudi sama). Navedeno kršitev bi morala skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP tožena stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče, v obravnavanem primeru torej po prejemu dopolnitve tožbe v pravočasnem odgovoru na navedbe in predložene dokaze tožeče stranke. Ker tega ni storila, je tudi v pritožbi ne more več uveljavljati.

11. Pritožbeno sodišče pa tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14, 10/14 - Odl. US in 48/14. Op. št. (2): Enako določata tako 1. odstavek 666. člena OZ, po katerem se s prevozno pogodbo prevoznik zavezuje, da bo prepeljal na določen kraj kakšno osebo ali kakšno stvar, potnik oziroma pošiljatelj pa, da mu bo za to dal določeno plačilo, kot tudi 1. odstavek 24. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1).

Op. št. (3): Tožena stranka je namreč imela breme, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka.

Op. št. (4): Če pa v tovornem listu ni navedeno, da plača pošiljatelj prevoz in druge stroške v zvezi s prevozom, se domneva, da je pošiljatelj napotil prevoznika, naj jih zaračuna prejemniku.