Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 596/2014

ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.596.2014 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajanje neresničnih podatkov načelo zaslišanja stranke
Upravno sodišče
27. maj 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče ne soglaša z razlago toženke, da vsaka nepravilna (glede na dejstvo, ki naj bi ustrezalo resničnemu) navedba v izjavi o premoženjskem stanju avtomatično pomeni „neresničnost podatka“ v smislu petega odstavka 20. člena ZBPP. Sodišče se ni nikoli postavilo na stališče, da pomota (napaka) prosilca ni možna oziroma povedano drugače, da je pomoto enačiti z dejanskim stanjem neresničnega podatka.

Vlogo, kot jo je predložila tožnica v dokaz, da je po elektronski poti odgovorila na poziv toženke, je opredeliti zgolj kot nepopolno vlogo (manjka podpis), vendar jo je organ za BPP dolžan obravnavati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 71/2014 z dne 18. 3. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 297,95 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Organ za BPP - toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za plačilo predujma za izvedenca gradbene stroke (1. točka izreka) ter ugotovila, da je prosilka v izjavi o premoženjskem stanju navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zaradi česar 6 mesecev od prejema odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je prosilka v prošnji navajala neresnične podatke, ko je obkrožila, da je dolžna izplačevati preživninsko obveznost. V skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je zato prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil in odločil, da prosilka v nadaljnjih šestih mesecih ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica izpodbija odločbo zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da bi organ za BPP tudi v primeru zavrnilne odločbe moral presojati ali navedba, da plačuje preživnino, predstavlja takšen znesek, ki vpliva na pravilnost presoje določbe petega odstavka 20. člena ZBPP. Da bi bilo to mogoče, pa bi moral ugotoviti dejansko stanje, česar pa ni storil. Organ je ob ugotovitvi, da je tožnica med odhodki v zadnjih dvanajstih mesecih pri postavki izplačane preživninske obveznosti obkrožila besedo „DA“, pri čemer pa iz prošnje in njenih prilog ni izhajalo, da bi bila dolžna komu plačevati preživnino, le tej v skladu z 9. členom ZUP poslal dopis z dne 4. 3. 2014. Ta poziv je bil tožnici vročen 6. 3. 2014, vendar ne drži, kot navaja organ za BPP, da tožnica nanj ni odgovorila. Odgovorila je preko navadne pošte kot tudi preko elektronske pošte, oboje dne 7. 3. 2014 in v odgovoru navedla, da je v prošnji prišlo do napake glede preživninskih odhodkov, katerih ni imela. Organ je prosila, da navedeno upošteva kot dopolnitev njene vloge. Navedbe organa v izpodbijani odločbi so popolnoma kontradiktorne, saj po eni strani navaja, da odgovora tožnice ni prejel, po drugi strani pa vsebino svoje odločbe utemeljuje z dejstvi, ki izhajajo iz njenega dopisa in sicer, da preživninskih odhodkov ni imela. Da je dejansko organ prejel njen odgovor, torej izhaja iz dejstva, da je vedel, da tožnica ni bila dolžna plačevati preživnine. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, da bi opravil kakršnekoli poizvedbe v smislu drugega odstavka 20. člena ZBPP. Takšno informacijo je lahko prejel le iz dopisa tožnice. Ker pa njene informacije pri odločanju ni upošteval, je s tem podana bistvena kršitev določbe upravnega postopka, saj tožnici dejansko ni bila dana možnost izjave v skladu z 9. členom ZUP oziroma njena izjava ni bila upoštevana. Tožničin namen ni bil zavestno navajanje in zamolčanje dejstva, temveč je kot laik napačno izpolnila obrazec za BPP, ker je bila prepričana, da se preživninska obveznost, za katero je obkrožila, da jo ima, nanaša na njenega mladoletnega sina. Da je storila napako, je ugotovila šele po prejemu dopisa. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi ter se sklicuje na ustaljeno sodno prakso v zvezi z uporabo 20. člena ZBPP. Poudarja, da je svojo odločitev utemeljila zgolj na podlagi podatkov v spisu, iz katerih pa ne izhaja, da je tožnica na poziv toženke odgovorila. Predlaga zavrnitev tožbe in zahteve za povrnitev stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni – subjektivni pogoj, kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune ter z računov imetnikov, ki jih vodi centralno klirinška depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem družinskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan dejanski stan, ki ga določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Bistvena za uporabo določbe petega odstavka 20. člena ZBPP je ugotovitev organa, da je podatek naveden v izjavi o premoženjskem stanju, ki jo je dolžan izpolniti prosilec in za katere točnost in resničnost je odgovoren, neresničen. Sodišče soglaša s toženko, da je namen zakona, da tisti, ki v prošnji ne navede resničnih podatkov, BPP ne dobi. Razlog je že v ekonomiji vodenja upravnega ugotovitvenega postopka, saj se z razkritjem podatkov skrajša postopek ugotavljanja popolnega in pravilnega dejanskega stanja pred odločitvijo o prošnji. Ne soglaša pa sodišče z razlago toženke, da vsaka nepravilna (glede na dejstvo, ki naj bi ustrezalo resničnemu) navedba v izjavi o premoženjskem stanju avtomatično pomeni „neresničnost podatka“ v smislu petega odstavka 20. člena ZBPP. Kljub navajanju obširne upravno-sodne prakse s strani toženke, ki ji sodišče ne oporeka, se sodišče ni nikoli postavilo na stališče, da pomota (napaka) prosilca ni možna oziroma povedano drugače, da je pomoto enačiti z dejanskim stanjem neresničnega podatka. Da vsaka razlika, ki se pokaže v primerjavi z resničnim podatkom ne pomeni avtomatično „neresničnega podatka“, izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012, ko Vrhovno sodišče navaja, da presojo o tem, ali so podatki, ki jih je prosilec navedel resnični in verodostojni (s tem pa tudi ali je šlo za pomoto, zamolčanje oziroma neresnično navajanje teh podatkov), v vsakem posameznem primeru na podlagi drugega in tretjega odstavka citiranega člena ZBPP opravi organ za brezplačno pravno pomoč.

V obravnavanem primeru je toženka odločila na podlagi podatkov v spisu, iz katerega pa ne izhaja, da je tožnica na poziv toženke z dne 4. 3. 2014 odgovorila. Tožnica je tožbi priložila fotokopijo elektronskega sporočila, ki ga je poslala toženki na elektronski naslov naveden na dopisu toženke z dne 4. 3. 2004 (spodnji rob dopisa). Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da ga ni prejela in se sklicuje na VI. poglavje ZUP in določilo 63. člena ZUP, da se vročitev po elektronski pošti opravi zgolj preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost ter da vročitev po elektronski poti na drug način po zakonu ni pravno veljavna, kar sodišče razume, da tudi kolikor bi elektronsko sporočilo tožnice prejela, da ga ni bila dolžna upoštevati. Takemu razlogovanju sodišče ne more slediti. Vlogo kot jo je predložila tožnica v dokaz, da je po elektronski poti odgovorila na poziv toženke, je opredeliti zgolj kot nepopolno vlogo (manjka podpis), vendar jo je organ dolžan obravnavati. Tožnica v tožbi zatrjuje, izhaja pa tudi iz besedila dopisa, da je v prošnji prišlo do napake (pomote) glede preživninskih odhodkov. Zatrjevala je torej dejanski stan, ki ga organ v izpodbijani odločbi ni presodil. Ker sodišče na podlagi predložene elektronske vloge tožnice z dne 7. 3. 2014 šteje, da je na poziv toženke odgovorila, bo organ dolžan o prošnji tožnice za BPP, ob upoštevanju dopolnitve, ponovno odločiti, pri tem pa upoštevati stališče sodišča, da izkazana pomota pri izpolnjevanju izjave izključuje uporabo petega odstavka 20. člena ZBPP. Na obstoj pomote pri izpolnjevanju izjave pri postavki C. Odhodki v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem vložitve prošnje – izplačane preživninske obveznosti, bi kazalo že, da je tožnica enako kot pri sebi, tudi pri mladoletnem sinu izpolnila, da je nosilec preživninskih odhodkov.

Ker je dejansko stanje v obravnavanem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo zato posledično napačno uporabljeno materialno pravo in procesno pravo, je odločba nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 297,95 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/07, 107/13). Stroške ji je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia