Jedro

Za obe dekleti je nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo, si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi.

Ob ugotovitvi, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev o spremembi vzgoje in varstva v največjem interesu otroka.

Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep: - v II./3. točki izreka glede zneska določene preživnine za mld. A. A. spremeni tako, da se znesek 400 EUR zniža na 312 EUR; - v IV. točki izreka glede zneska določene preživnine za B. B. spremeni tako, da se znesek 400 EUR zniža na 312 EUR, znesek 562 EUR pa zniža na 438 EUR; sicer se pritožba nasprotnega udeleženca in v celoti pritožba predlagateljic zavrneta in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (I.) nadomestilo soglasje očeta C. C. za bivanje mld. A. A. v ... in njeno šolanje na ... in (II). spremenilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1709/2009-IV s 3. 11. 2009, tako da je mld. A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi, odločilo, da stiki potekajo po dogovoru med hčerko in očetom, in zvišalo preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca, ki je dolžan za preživljanje A. A. od 9. 1. 2020 dalje plačevati 400 EUR mesečne preživnine. Drugačen predlog prve predlagateljice je zavrnilo (III.). Sodišče je delno ugodilo tudi predlogu druge predlagateljice ter spremenilo preživninsko obveznost, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1709/2009 s 3. 11. 2009, tako da je nasprotni udeleženec za preživljanje B. B. od 9. 1. 2020 do avgusta 2021 dolžan plačevati 400 EUR mesečne preživnine, od septembra 2021 dalje pa 562 EUR (IV.). V presežku je predlog druge predlagateljice zavrnilo (V.) in sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (VI.).

2. Zoper sklep vlagajo pritožbo vsi udeleženci.

3. Predlagateljici s pritožbo izpodbijata le odločitev o stroških postopka (VI. točka izreka). Poudarjata, da sodišče prostega preudarka ni obrazložilo, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. To pravilo ne izključuje uporabe splošnih določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o povrnitvi pravdnih stroškov po kriteriju uspeha, zato je treba upoštevati potek in rezultat postopka ter vse okoliščine primera. Sodišče bi v okviru prostega preudarka moralo pravično ovrednotiti premoženjsko stanje udeležencev, razlog za spor, uspeh v postopku, krivdo in načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena. Pri premoženjskem stanju bi moralo upoštevati, da sta predlagateljici dejansko hčerki, ki nimata premoženja. Tudi dohodek matere na družinskega člana ne dosega dohodka očeta, stroški v ... so višji, predlagateljica ima kreditne obveznosti. Spor se je pričel zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca, ki je umaknil soglasje za šolanje in ga pogojeval z znižanjem preživnine. Te v variabilnem delu že dlje časa ni plačeval, zato sta bili predlagateljici ob spremenjenih okoliščinah prisiljeni zahtevati njeno zvišanje. Kljub izraženi volji deklet je nasprotni udeleženec nasprotoval predlogu za zaupanje v vzgojo in varstvo materi, hkrati pa je z začasno odredbo hotel vsiliti režim stikov, ki se že dlje časa ni izvajal. Predlagateljici sta uspeli v postopku v večji meri in imeli več stroškov zaradi prevodov. Nasprotni udeleženec ni pristal na poravnavo, ker je vztrajal le pri plačevanju znižanega (prej fiksnega) dela preživnine. Upoštevajoč navedeno in 90 % uspeh predlagateljic bi sodišče moralo odločiti, da jima je nasprotni udeleženec dolžan povrniti vse stroške postopka.

4. Nasprotni udeleženec izpodbija sklep v I., II. in IV. točki izreka ter glede stroškovne odločitve. Ne strinja se, da je od izdaje sodbe v letu 2009 prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba ponovno odločiti o zaupanju mld. A. A. v vzgojo in varstvo ter stikih. Sodišče ni upoštevalo vzrokov za odtujitev A. A., ki so v celoti na strani matere. Prva predlagateljica nasprotnega udeleženca izloča iz starševske skrbi, mu ne sporoča relevantnih informacij o hčerki, njenem zdravstvenem stanju, šolanju, hobijih ipd. Sodišče je z odločitvijo nagradilo samovoljno ravnanje matere, predodelitev A. A. ni v korist in pomeni dokončno, tudi formalno, odtujitev od očeta. Nasprotni udeleženec je med postopkom izkazal, da ima dobre starševske kapacitete, ves čas se trudi za varstvo osebnosti, preživljanje in vzgojo deklet, ki ju prva predlagateljica ni pripravljala na stike in teh ni spodbujala. Zato bi sodišče moralo največjo korist otroka zagotoviti s formalno vzpostavljeno komunikacijo in obveznostjo rednega deljenja ustreznih informacij. Nasprotni udeleženec je sposoben konstruktivne komunikacije s hčerkama in predlagateljico ter je sodišče v tem delu dejansko stanje zmotno ugotovilo, pri čemer je spregledalo določila Družinskega zakonika (DZ), ki skupno starševstvo določajo kot primaren način izvajanja vzgoje in varstva. Zagrešilo je tudi procesno kršitev, ker ni postavilo izvedenca kliničnega psihologa.

5. Sodišče je zmotno ugotovilo tako preživninske zmožnosti udeležencev kot potrebe preživninskih upravičenk, predvsem pa je zmotno porazdelilo preživninsko breme. Napačna je ocena, da izjava prve predlagateljice, v kateri je navedla, da bo sama skrbela za variabilni del preživnine zaradi selitve v ekonomsko neprimerljivo območje, ne vpliva na določitev nove preživnine. Gre za dogovor udeležencev postopka o višini preživninske obveznosti. Sodišče je vse stroške upoštevalo previsoko in brez ustreznih dokazov, zaradi selitve pa so nastali novi stroški za inštrukcije francoščine, dve telefonski kartici in letalske karte za Slovenijo, ki jih sicer ne bi bilo. Nasprotni udeleženec utemeljeno domneva, da predloženi računi niso pristni ter stroški niso izkazani. Poleg tega nadstandarda ni dolžan plačevati (žepnina, jahanje, dodatne ure francoščine, športna oprema). Ne priznava tudi visokih stroškov B. B. šolanja v tujini, saj zanj ni podal soglasja. Sodišče bi odločanje o preživnini za polnoletno B. B. moralo izločiti iz obravnavanja v predmetni zadevi.

6. Pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti prve predlagateljice sodišče ni ovrednotilo jubilejne nagrade, prav tako tudi ne najemnine, saj bi stanovanje lahko oddajala. Neenako je obravnavalo kreditne obveznosti obeh udeležencev, ki jih pri nasprotnem udeležencu ni upoštevalo. Posledično je napačno porazdelilo preživninsko breme. Prva predlagateljica ima dvakratnik plače nasprotnega udeleženca in le dve preživninski obveznosti, medtem ko ima on še obveznost do sina, prva predlagateljica lahko oddaja stanovanje, česar sam ne more, zgrešena je ocena vrednosti ostalega premoženja (solastniškega deleža hiše na ...), sodišče tudi ni upoštevalo, da predlagateljica živi v izvenzakonski skupnosti. Pravilna odločitev bi bila, da predlagateljica v celoti krije povečan del preživljanja, kot izhaja iz notarsko overjene izjave, podrejeno pa, da se preživninsko breme razdeli v razmerju 80 % predlagateljica in 20 % nasprotni udeleženec.

7. Oba udeleženca sta podala odgovora na nasprotni pritožbi in predlagala njuno zavrnitev.

8. Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena, pritožba predlagateljic pa ni utemeljena.

_O spremenjenih razmerah, zaupanju v vzgojo in varstvo in stikih:_

9. Udeleženca sta starša 17 letne A. A. ter 22 letne B. B. Ob razvezi zakonske zveze v letu 2009 sta bili hčerki zaupani v skupno varstvo in vzgojo obema, določeni so bili stiki med očetom in hčerkama ter plačilo preživnine, delno v fiksnem in delno v variabilnem delu. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, se je komunikacija med staršema v zadnjih letih močno poslabšala, zapletalo se je pri plačevanju variabilnega dela preživnine, prav tako so se stiki izvajali poredko, vzgojo in varstvo je predvsem prevzela predlagateljica. Ker je med postopkom B. B. postala polnoletna, je sodišče o predlogu prve predlagateljice za spremembo odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ter stikih odločalo le glede mld. A. A. 10. Pravno podlago za spremembo odločitve o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih predstavljata določili četrtega odstavka 138. in osmega odstavka 141. člena DZ, ki kot kriterij za spremembo določata spremenjene razmere in korist otroka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je oba kriterija sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo. Pri tem je pravilno izhajalo iz dejanskega stanja, kot se je izkazalo med postopkom, ne da bi se posebej opredeljevalo do razlogov za nezmožnost izvajanja skupne starševske skrbi. Ob ugotovitvah, da se starša nista sposobna sporazumeti glede osnovnih vprašanj šolanja, stroškov preživljanja in koristi otrok, da si vprašanj dnevnega življenja niti ne delita, da A. A. ves čas živi z materjo, sedaj v tujini, da očetu ne zaupa in celo zavrača stike, medtem ko je na mater močno navezana, je odločitev, da se ugodi predlogu predlagateljice in deklico zaupa v vzgojo in varstvo materi, pravilna. Lastni zaključki nasprotnega udeleženca, da je predlagateljica tista, ki je z odtegovanjem informacij pripeljala do odtujitve otroka, na pravilnost sprejete odločitve ne morejo vplivati. Pritožbeno sodišče dodaja, da s spremembo dosedanje ureditve nasprotni udeleženec ne bo izgubil svojih starševskih upravičenj, da soodloča o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, in odločitev torej ne pomeni odvzema ali omejitve starševske skrbi.

11. Nasprotni udeleženec odgovornost za slabe odnose v družini neupravičeno prelaga na predlagateljico, pri tem pa sam nima uvida v neustreznost lastnih ravnanj. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je za obe dekleti nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo v ..., si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje1 z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi. V postopku se je tudi izkazalo, da nasprotni udeleženec ne zna prisluhniti hčerkama in upoštevati njunih mnenj, kar je privedlo do poslabšanja odnosov in bistvenega zmanjšanja stikov, posebno z mld. A. A. Ker bo tudi ona čez nekaj mesecev polnoletna, ni mogoče pričakovati, da bi prisilno vzpostavljeni stiki prispevali k izboljšanju odnosov2, temveč bo moral nasprotni udeleženec za to poskrbeti sam oziroma ob ustrezni strokovni pomoči. Pritožbeno sodišče zato soglaša tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje, da stiki potekajo po dogovoru med hčerko in očetom, upoštevajoč želje in potrebe mld. A. A. 12. Nasprotni udeleženec v pritožbi na več mestih ponavlja očitke o predlagateljičini napačni vzgoji, nezadostni pripravi deklet na stike in njegovih boljših starševskih kapacitetah. Njegove zaznave dokazni postopek ni potrdil. Nasprotno, sodišče prve stopnje in CSD sta ugotovila, da mati stike spodbuja in jim nikakor ne nasprotuje ter odraščajočih deklet ne odtujuje, ob tem pa boljše prepoznava njune potrebe kot oče in je bolj odgovorna v svoji starševski vlogi.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni navedlo razlogov za spremembo odločitve o zaupanju A. A. v vzgojo in varstvo materi. Razlogi izhajajo iz 20. do 22. točke sklepa in se pritožbeno sodišče z njimi v celoti strinja. Ob ugotovitvi sodišča, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev tudi v največjem interesu otroka. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo načela primarnosti skupnega starševstva.

14. Sodišče je imelo v spisu dovolj podatkov, da je o obstoju spremenjenih okoliščin in spremembi odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ter stikih odločilo brez postavitve izvedenca klinične psihologije. V postopku ni bilo sporno, da sta oba starša sposobna za vzgojo in varstvo otrok, saj sta bili hčerki sprva zaupani obema in v tej smeri spremenjene razmere niti niso bile zatrjevane. Strokovno znanje glede starševskih kapacitet obeh staršev zato ni bilo potrebno. Za sprejem odločitve so bile tako bistvene dejanske okoliščine in izražena volja mld. A. A., vse to pa je sodišče lahko ugotovilo z drugimi izvedenimi dokazi in ob pomoči CSD kot strokovnega organa. Nenazadnje bo A. A. že čez nekaj mesecev dopolnila 18 let in bo v celoti sama odločalo o svojem odnosu z očetom ter tudi iz omenjenega razloga postavitev izvedenca ne bi bila smiselna in racionalna.

_O višini preživninske obveznosti in porazdelitvi preživninskega bremena:_

15. Sodišče prve stopnje je v tem postopku skupaj obravnavalo preživninski zahtevek polnoletne B. B. in zahtevek za preživljanje, ki ga je za mld. A. A. vložila prva predlagateljica. Ker je za oba postopka predpisan nepravdni postopek (drugi odstavek 93. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)), teh ni bilo treba razdružiti. Drugačnemu stališču nasprotnega udeleženca, ki se zavzema za izločitev postopka glede preživljanja B. B., pri čemer se opira na stališča teorije pred uvedbo DZ, ni mogoče pritrditi.

16. Po določilu 190. člena DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Sodišče ni vezano na izjave udeležencev niti na medsebojne dogovore, če ugotovi, da ne zasledujejo največje otrokove koristi. Pritožnik zato neutemeljeno izpostavlja pomen notarsko overjene izjave predlagateljice, v kateri je zapisala, da bo sama skrbela za variabilni del preživnine zaradi selitve v ekonomsko neprimerljivo območje3. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so se razmere od določitve preživnine v letu 2009 spremenile, saj nasprotni udeleženec ni več plačeval variabilnega dela preživninske obveznosti, poleg tega so se spremenile potrebe deklet in zmožnosti staršev, je preživninsko obveznost pravilno določilo na novo4. Ob tem je utemeljeno upoštevalo dejanske potrebe deklet, tudi tiste, nastale zaradi selitve v tujino, tako kot je upoštevalo dejanske prejemke staršev v času izdaje sodne odločbe. Zavzemanje pritožnika, da sodišče ne bi smelo upoštevati stroškov, ki so posledica selitve v ... in se nanašajo na inštrukcije francoščine, dodatno kartico za telefon in letalske karte, je glede na navedeno neutemeljeno.

17. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da znaša ocena povprečnih mesečnih potreb mld. A. A. 890 EUR. Glede na dohodke staršev in splošno znano višje cene šolske prehrane v ... v primerjavi s šolsko prehrano v Sloveniji nasprotni udeleženec neutemeljeno graja oceno potreb za prehrano v šoli, prehrano doma in čistila v višini 280 EUR kot nesprejemljiv nadstandard. Prav tako za 17 letno dekle nikakor ni previsok znesek žepnine v višini 20 EUR, s katerim lahko sama razpolaga. Preživnina namreč obsega tudi izdatke, ki niso neposredno vezani na življenjske stroške.

18. Sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da se A. A. v prostem času ukvarja z jahanjem, ki mu nameni veliko pozornosti. Gre za aktivnost, s katero je pričela že v Sloveniji in je z njo nasprotni udeleženec soglašal. Res gre za sorazmerno visok strošek, ki ga je sodišče od predlaganih 558 EUR znižalo na sprejemljivih 220 EUR mesečno, kar omogoča jahanje v obsegu dve uri tedensko. Glede na nadpovprečno visoke dohodke udeležencev in dejstvo, da gre za A. A. edini šport, pritožbeno sodišče soglaša, da sta starša v tako ugotovljenem znesku potrebo dolžna pokriti.

19. Neutemeljena je tudi pritožbena graja ocene potreb za preživljanje hčerke B. B. Te je sodišče do septembra 2021, ko je B. B. pričela s študijem, ugotovilo v enakem obsegu kot za A. A., za naprej pa v višjem znesku, in sicer v višini 1.250 EUR. Stroške šolske prehrane je sodišče ocenilo na podlagi izpovedi obeh predlagateljic, ki sta navedli, da si B. B. kupuje malico in kosilo v kantini in kafeteriji. Pred zaprtjem kantine je bil strošek približno 45 EUR tedensko, sedaj pa je višji zaradi zaprtja kantine. Skupno ocenjeni strošek za prehrano v višini 150 EUR mesečno (od predlaganih 220) glede na cene v ... in dejstvo, da je to za B. B. glavni vir prehrane, saj so delavniki dolgi, pritožbeno sodišče ocenjuje kot primeren. Ustrezno je odmerjen tudi strošek za obleko v višini 90 EUR in za dodatno športno opremo v višini 20 EUR mesečno. B. B. je izpovedala, da bi želela obiskovati fitnes, ki je zaradi Covida zaprt, da pa ima tekaško opremo. Ker športna aktivnost prispeva k zdravemu razvoju otroka in jo starša zmoreta zagotavljati, je sodišče ta znesek kot del potreb upravičeno priznalo. Pritožnik neutemeljeno nasprotuje tudi znesku 20 EUR mesečno, ki ga je sodišče kot primernega ocenilo za plačljive zdravstvene storitve (zobni aparat, očala), zdravila in prehranska dopolnila, pri čemer nekorektno izpostavlja, da gre zgolj za oceno nakupa prehranskih dopolnil. 20. Predlagateljica je višino stanovanjskih stroškov izkazala delno s predloženimi računi, delno z lastno izpovedbo in navedla, da stanovanje uporabljajo štiri osebe, stroški pa znašajo približno 490 EUR mesečno (elektrika, voda, smeti, televizija, internet in telefon, vzdrževanje stavbe, zavarovanje). Zgolj s pavšalnim nasprotovanjem, da so stanovanjski stroški v višini 120 EUR na osebo previsoko odmerjeni, nasprotni udeleženec ocene sodišča ne more uspešno izpodbiti. Prav tako tudi ne more uspeti s stališčem, da dodatne ure francoščine, ki jih je obiskovala B. B., predstavljajo nadstandard, ki ga ni dolžan kriti. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju imata oba starša nadpovprečno visoke dohodke, zato lahko hčerkama omogočita več aktivnosti, ki širijo njun pogled na svet in jima v predstavljajo dobro popotnico za nadaljnje življenje. Učenje jezika, ki je v ... tudi uradni jezik, nedvomno pripomore k izboljšanju nadaljnjih študijskih in zaposlitvenih možnosti, zato izdatek v višini 80 EUR mesečno za to postavko (le do letošnjega šolskega leta) nikakor ni pretiran.

21. B. B. je zelo uspešno končala srednješolsko izobraževanje in se sedaj šola na ... S tem so se bistveno povečali njeni življenjski stroški, predvsem na račun šolnine, ki je v letošnjem šolskem letu znašala 1.959 EUR, nastali pa so tudi dodatni stroški z najemom stanovanja v višini 275 EUR (skupno 550, stanovanje si deli s študentko). Nasprotni udeleženec v pritožbi sicer poudarja, da sam soglasja k izbiri študija ni podal in da na takšne stroške ne pristaja, vendar teh po višini konkretizirano ne graja. Glede na dejstvo, da je bila B. B. ob vpisu na fakulteto že polnoletna, soglasja nasprotnega udeleženca ni potrebovala. Sodišče je nadalje ugotovilo (51. točka sklepa), da je nasprotni udeleženec B. B. spodbujal k študiju, soglašal z možnostjo študija v tujini ter bil pri tem pripravljen pomagati. Glede na navedeno in upoštevajoč dejstvo, da je sodišče tudi B. B. naložilo, da kot polnoletna sama krije del svojih potreb (100 EUR mesečno), pritožbeno sodišče kot ustrezno sprejema oceno potrebnih stroškov od septembra 2021 dalje v višini 1.250 EUR mesečno.

22. Tako kot ugotavljanje potreb preživninskih upravičencev tudi ugotavljanje preživninskih zmožnosti staršev predstavlja oceno in ne natančne matematične operacije. Ker so v konkretnem primeru mesečni dohodki obeh udeležencev iz delovnega razmerja dovolj visoki, da omogočajo preživljanje obeh deklet, se sodišču ni bilo treba podrobneje opredeliti do vsakega prejemka (kot je jubilejna nagrada, ki jo bo ob okrogli obletnici dela prejel tudi nasprotni udeleženec) ali premoženja. Nepravdni postopek za določitev preživnine namreč ni obračunska pravda, v kateri se natančno ugotavlja premoženjski status posameznega udeleženca. Dovolj je, da se ugotovijo njune zmožnosti in medsebojna primerjava.

23. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov delodajalcev ugotovilo, da je predlagateljica v obdobju od januarja 2020 do maja 2021 prejela povprečni dohodek v višini 5.270 EUR, nasprotni udeleženec pa z vključenimi avtorskimi honorarji v višini 2.880 EUR. Predlagateljica je tudi lastnica stanovanja v ..., ki je trenutno prazno in bi ga lahko oddala ter si s tem, kot utemeljeno opozarja pritožnik, pokrila strošek stanovanjskega kredita v višini 400 EUR. Drugega večjega premoženja predlagateljica nima, ima pa še nekaj kreditnih obveznosti. Nasprotni udeleženec je večinski solastnik hiše v ..., v kateri biva skupaj z ženo in devetletnim sinom, je tudi eden izmed petih dedičev hiše na ..., ki še ni razdeljena, nima pa premičnin višje vrednosti (starejši avto, čoln). Tudi on ima nekaj kreditnih obveznosti (za ogrevanje, star pianino), bistveno pa je, da ima še dodatno preživninsko obveznost v okvirni višini 325 EUR mesečno, ki je enako pomembna kot preživninska obveznost do hčerk, o kateri sodišče odloča v tem postopku.

24. Povzeto premoženjsko stanje udeležencev v celoti omogoča kritje ocenjenih potreb preživninskih upravičenk. Ker razpoložljivi mesečni dohodki predlagateljice (ob upoštevanju, da kredit lahko krije z oddajo stanovanja) okvirno še enkrat presegajo mesečne prejemke nasprotnega udeleženca, zmanjšane za preživninsko obveznost do sina, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je sodišče preživninsko breme napačno porazdelilo. Ne glede na večjo vrednost nepremičnega premoženja ima nasprotni udeleženec namreč bistveno nižje dohodke od predlagateljice, hkrati pa še dodatno preživninsko obveznost do mladoletnega sina. Ker predlagateljica ni več obremenjena s starševsko skrbjo za B. B., kmalu pa bo polnoletna tudi A. A., pritožbeno sodišče kot primerno ocenjuje takšno porazdelitev preživninskega bremena, da predlagateljica krije 65 % ocenjenih potreb preživninskih upravičenk, nasprotni udeleženec pa 35 %.

25. Pritožbeno sodišče je v tem obsegu pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep v II./3. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 400 EUR (preživnina določena za A. A.) nadomestilo z zneskom 312 EUR, v IV. točki izreka pa tako, da je znesek 400 EUR (preživnina določena za B. B. do septembra 2021) nadomestilo z zneskom 312 EUR, znesek 562 EUR (preživnina določena za B. B. od septembra 2021 dalje) pa z zneskom 438 EUR. Odločitev je sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 26. V preostalem delu sodišče pritožbenim navedbam nasprotnega udeleženca ni sledilo. Ne drži, da bi bil izrek sklepa nedoločen in neizvršljiv. Med udeležencema postopka že izvedena plačila preživnine niso sporna, nasprotni udeleženec pa je po sklepu dolžan plačati le še razliko od že plačane do s tem sklepom določene preživnine od 9. 1. 2020 dalje. Ker je sodišče sporno razmerje urejalo v nepravdnem postopku, ni bilo vezano na predloga udeležencev. Tako je s tem, ko je preživnino določilo na novo, hkrati odločilo o predlogu predlagateljice za njeno zvišanje in o predlogu nasprotnega udeleženca za njeno znižanje. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da bi predlagateljica živela v izvenzakonski skupnosti, temveč zgolj v stanovanjski skupnosti. To dejstvo je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo pri delitvi stroškov stanovanja na štiri osebe.

27. Ker po povedanem ostale pritožbene navedbe niso utemeljene ali za odločitev niso bistvenega pomena, je pritožbeno sodišče v preostalem delu pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_O stroških postopka:_

28. Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi5 neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).

29. Predlagateljici v pritožbi obširno izpostavljata, da sodišče kriterija prostega preudarka ni ustrezno uporabilo. Pritožbeno sodišče njunim navedbam ne pritrjuje.

30. Zmotno je pritožbeno stališče, da prosti preudarek ne izključuje temeljnega kriterija ZPP o načelu pravdnega uspeha, saj se postopek vodi po pravilih nepravdnega postopka. Odločitev sodišča pa temeljni kriterij tega postopka v celoti upošteva.

31. Tudi nadaljnji kriteriji, ki jih izpostavlja pritožba, ne privedejo do drugačnega rezultata. Razlogov za postopek ni mogoče pripisati samo nasprotnemu udeležencu, temveč tudi predlagateljici, ki je zaprosila za delo v tujini in s tem povzročila spremenjene okoliščine glede selitve in povečanja stroškov. Ob vložitvi predloga sta bili obe hčeri še mladoletni, zato je bilo v interesu obeh staršev, da svojo starševsko skrb uredita na novo. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi sodišče pri premoženjskem stanju moralo upoštevati, da polnoletna hči, ki je udeleženka, nima lastnih dohodkov. Prav to dejstvo je namreč odločilno, da sta starša B. B. sploh dolžna preživljati. Tudi siceršnje premoženjsko stanje staršev ne predstavlja razloga za različno obravnavo, do katere bi lahko privedla nesorazmerna obremenitev enega od staršev s pravdnimi stroški, ki bi oteževala izpolnjevanje preživninske obveznosti.

32. Predlagateljici kriteriju uspeha v postopku pripisujeta prevelik pomen glede na naravo postopka. Ob tem zanemarita, da je bila prva predlagateljica neuspešna z začasno odredbo za plačilo preživnine, prav tako je sodišče (še dodatno po delnem uspehu nasprotnega udeleženca v pritožbenem postopku) v precejšnjem delu zavrnilo zvišan preživninski zahtevek.

33. Nasprotni udeleženec je z umikom soglasja za prešolanje hčerk odločilno pripomogel k sprožitvi tega postopka, ne pa k njegovemu trajanju. Bistveni del dokaznega postopka je namreč potekal zaradi ugotavljanja spremenjenih razmer glede potreb otrok in zmožnosti staršev, torej v zvezi s plačilom preživnine. To je prva predlagateljica zahtevala v nesorazmerno visokem znesku (1.273,32 EUR za B. B. in 1.196,44 EUR za mld. A. A.), na kar se je nasprotni udeleženec utemeljeno odzval. Tudi izpostavljeni višji stroški prevodov in prihodov iz tujine predlagateljic nasprotnemu udeležencu ne morejo biti v breme, saj gre za stroške na njuni strani, zato se pritožnici neutemeljeno sklicujeta na načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena.

34. Pritožbeno sodišče po povedanem ocenjuje, da je sodišče v okviru prostega preudarka ustrezno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera. Zato je pritožbo predlagateljic zavrnilo in potrdilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (VI. točka izreka sklepa).

35. Pritožbeno sodišče je odločilo, da udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka, saj ni našlo razlogov za drugačno obravnavo pritožbenih stroškov od preostalih stroškov postopka. Pri tem je upoštevalo celovitost in namen postopka ter interes udeležencev, da zaradi spremenjenih razmer vprašanja starševske skrbi in plačila preživnine na novo uredijo.

1 O tem je sodišče moralo odločiti z začasno odredbo, saj bi dekleti sicer zamudili rok za vpis v šolo. 2 Takšno je bilo tudi mnenje CSD z 11. 3. 2020 po opravljenem razgovoru z dekleti. 3 Izjavo je podala, da bi oče soglašal s selitvijo v tujino in prešolanjem, vendar pa je nasprotni udeleženec nato podano soglasje umaknil. 4 To je bilo potrebno tudi zaradi spremembe odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo. 5 Osnovno vodilo je upoštevanje uspeha strank v postopku.