Jedro

Oškodovanec kot tožilec je v svoji pritožbi, ki jo je vložil zoper sklep okrajnega sodišča, grobo žalil sodišče, ko je med drugim navedel, da je "Nadaljevanje postopka nesmiselno, dokler deluje na oblasti stara škodljiva, nezakonita sodna horda". Ob reševanju pritožbe oškodovanca kot tožilca je zato višje sodišče na podlagi določila I. odst. 78. člena ZKP slednjemu izreklo denarno kazen v višini 100.000,00 SIT, saj je ocenilo, da gre za žalitev, ki zahteva izrek disciplinske kazni, saj takšnega ravnanja oškodovanca kot tožilca ni mogoče tolerirati.

Izrek

Na podlagi I. odst. 78. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se oškodovanec kot tožilec D.W. kaznuje z denarno kaznijo 100.000,00 SIT,

ker je v svoji pritožbi z dne 29.4.2005 med drugim navedel "Nadaljevanje postopka je nesmiselno, dokler deluje na oblasti stara, škodljiva, nezakonita sodna horda." To kazen je dolžan plačati v roku enega meseca, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Oškodovanec kot tožilec D.W. je dne 29.4.2005 vložil zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 811/2003 z dne 25.4.2005 pritožbo, na podlagi katere je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.

V pritožbi je med drugim navedel, da je "nadaljevanje postopka nesmiselno, dokler deluje na oblasti stara škodljiva, nezakonita sodna horda". Na takšen način izražano nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje predstavlja po prepričanju sodišča druge stopnje žaljivo vrednostno oceno, ki izraža prezir in zaničevanje do sodstva in nima nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 39. členu Ustave Republike Slovenije. Po oceni pritožbenega sodišča zato takšen način pritoževanja nedvomno dokazuje, da gre tudi v subjektivnem pogledu za naklepno žalitev, kar je za udeleženca v postopku - oškodovanca kot tožilca nesprejemljivo in nedopustno, zato je sodišče druge stopnje moralo po uradni dolžnosti in ob upoštevanju določila I. odst. 78. člena ZKP reagirati tako, da je oškodovanca kot tožilca kaznovalo z denarno kaznijo. V skladu z napotkom iz navedene določbe je upoštevalo tudi določen razpon višine izrečene kazni in v zvezi s tem podatke o zadnji uradno objavljeni povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo (Ur. l. RS št. 42/2005). Denarna kazen namreč lahko znaša najmanj 1/5 zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo (169.641,00 SIT : 3 je 56.547,00 SIT) in največ trikratni znesek te plače (508.923,00 SIT). Sodišče druge stopnje je pri določitvi višine kazni upoštevalo tudi znane podatke o višini pokojninskih prejemkov oškodovanca kot tožilca, ki jih je sodišču posredoval sam, pa tudi obseg in vrsto žalitve, storjene proti sodišču v zvezi z njegovim poslovanjem.