Jedro

Kadar je obveznost opredeljena v tuji valuti in ne v domači, se zamudne obresti od glavnice obrestujejo po obrestni meri, ki jo banka v kraju izpolnitve obveznosti priznava za hranilne vloge v tuji valuti na vpogled,vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje s tem, da se izrek izpodbijane sodbe spremeni v delu, ki zadeva obveznost plačila zamudnih obresti od glavnice, tako da je tožena stranka od le-te namesto zakonitih zamudnih obresti dolžna plačati zamudne obresti po obrestni meri, ki jo banka v kraju izpolnitve obveznosti priznava za hranilne vloge v nemških markah na vpogled, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Tožena stranka trpi sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki, da plača tožnikoma 4.500 nemških mark v tolarski protivrednosti na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje in 65.312,00 SIT pravdnih stroškov.

Tako odločitev izpodbija s pritožbo iz vseh v členu 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP predvidenih pritožbenih razlogov tožena stranka. Bistveno kršitev procesnih določb vidi v dejstvu, da izpodbijana sodba nima razlogov o predloženem izvedenskem mnenju, dejansko stanje pa je nepopolno ugotovljeno, ker stranki najemne pogodbe nista bili zaslišani in ker je ostalo neraziskano, kakšni prostori so predmet najema in kakšna bi bila zanje primerna najemnina ter da je bila namembnost najetih prostorov predmet ustnega dogovora.

Pritožba se zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pregled zadeve na pritožbeni stopnji ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega prava (člen 365/II ZPP), tudi ne smiselno uveljavljane kršitve iz točke 13 člena 354/II ZPP. Prvo sodišče je sicer v dokazni sklep sprejelo mnenje cenilca in ga vpogledalo, z oceno tega dokaza pa se v razlogih ni bavilo, ker očitno ni štelo, da bi bil pomemben za odločitev, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Izpodbijana sodba torej vsebuje potrebne razloge o odločilnih dejstvih, tako da pritožbeni razlog iz točke 1 člena 353/I ZPP ni podan.

Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi bilo v prvem postopku dejansko stanje zmotno oz. nepopolno ugotovljeno in posledično tudi materialnopravna odločitev napačna (z izjemo tistega dela, ki zadeva plačilo zakonitih zamudnih obresti od obveznosti, izražene v tuji valuti). Upoštevaje izvedene dokaze je prvo sodišče sprejelo pravilne dejanske in pravne zaključke , ki jih pritožba ne more omajati. Ko jih pritožbeno sodišče povzema pa hkrati glede na pritožbena izvajanja o ustnih dogovorih pravdnih strank glede namembnosti poslovnih prostorov opozarja na določbo člena 9 najemne pogodbe in tudi člena 8 iste ter na okoliščino, da se najemna pogodba z dne 12. 5. 1994 očitno od tedaj dalje realizira, ne da bi tožena stranka zaradi sedaj smiselno uveljavljanih napak oz. izjalovljenega namena skušala oz. želela od te pogodbe odstopiti. Ob teh odločilnih dejstvih so neupoštevni tudi vsi pritožbeni ugovori, ki zadevajo višino najemnine in oceno prostorov po gradbenem izvedencu ter smiselno zavzemanje pritožbe za izvedbo dokazov v tej smeri v ponovljenem postopku.

Ob preizkusu zadeve z vidika pravilne uporabe materialnega prava (člen 365/II ZPP) se je pokazalo, da je tisti del izpodbijane odločitve, ki zadeva obveznost plačila zamudnih obresti od glavnice, napačen. Obveznost tožene stranke je namreč opredeljena v tuji in ne v domači valuti, torej uporaba zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri ni na mestu (Ur. l. RS štev. 45/95), pač pa obrestovanje po obrestni meri, kakor je razvidno iz izreka te sodbe.

Po navedenem je bilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi člena 368 ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje , ob tem pa na podlagi določila točke 4 člena 373 citiranega zakona izrek izpodbijane sodbe delno spremeniti.

Neuspešna tožena stranka trpi sama stroške pritožbenega postopka (člen 166/I ZPP v zvezi s členom 154/I istega zakona).