Jedro

Če je v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina pomotoma nepravilno označena, mora zapuščinsko sodišče na predlog udeleženca ali po uradni dolžnosti popraviti očitno napako oziroma pisno pomoto, da bo moglo zemljiškoknjižno sodišče odrediti ustrezen vpis v zemljiški knjigi.

Izrek

1. Pritožbi udeleženca M.Ž se ugodi in se izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice v I. točki izreka spremeni tako, da se njegovemu ugovoru ugodi in se sklep zemljiškoknjižne referentke, Dn. št. 2193/2007, z dne 10. 10. 2007 v I. č. točki spremeni tako, da se vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini, parc. št. 208.S, k.o. X ne opravi.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

2. Pritožba udeleženca I.Ž. se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

3. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor M.Ž in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke, Dn št. 2193/2007, z dne 10. 10. 2007 (I. točka). Obenem je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka).

Zoper sklep se pritožujeta M.Ž in I. Ž. Udeleženec M.Ž uveljavlja vse pritožbene razloge. V bistvenem opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločitev o vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, parc. št. 208.S, k.o. X, v korist A.Ž. Zapuščinsko sodišče je s pravnomočnim sklepom o dedovanju D 210/2004 z dne 15. 5. 2006, ki je podlaga za vpis lastninske pravice, odločilo, da AŽ deduje na račun nujnega deleža nepremičnine, parc. št. 208, 1225/90 in 1427, k.o. X. V sklepu o dedovanju ni odločeno, da nepremičnino, parc. št. 208.S, k.o. X deduje A.Ž, zato meni, da sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi in odloči, da se vpis ne opravi, stroške postopka pa naloži v plačilo udeležencu A.Ž.

I. Ž. se ne strinja z odločitvijo o stroških ugovornega postopka. Meni, da je z odgovorom na ugovor udeleženca M.Ž. prispeval k hitrosti in rezultatu postopka. Udeleženec M.Ž. je po svoji krivdi z neutemeljenim in nepotrebnim ugovorom povzročil stroške v zvezi z odgovorom na ugovor. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da udeležencu M.Ž. naloži povrnitev njegovih stroškov.

Pritožba udeleženca M.Ž. je bila vročena I. in A.Ž, ki sta predlagala njeno zavrnitev. I. Ž. je zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba M.Ž. je utemeljena, pritožba I. Ž. ni utemeljena.

Po 1. odst. 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003 s kasnejšimi spremembami; ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o vknjižbi lastninske pravice na podlagi sodne odločbe iz 6. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 (pravnomočnega sklepa o dedovanju) in sicer na podlagi obvestila zapuščinskega postopka, ki mu je priložen sklep o dedovanju. Pri odločanju o vpisu, o katerem odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče pred dovolitvijo vpisa preveri obstoj pogojev iz 2. do 5. tč. 148. čl. ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če listina, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnosti ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira ta vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). V obravnavani zadevi sta podlaga za vpis lastninske pravice sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah, D 122/2001, z dne 29. 12. 2003 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 315/2004, z dne 30. 6. 2004 in pravnomočni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah, D 210/2004, z dne 15. 5. 2006. Iz njune vsebine je razvidno, da po pokojni Ma. Ž. deduje dedič A.Ž. Nepremičnine, parc. št. 208, 1225/90 in 1427, k.o X, dedič I.Ž. Nepremičnine, parc. št. 3752/1 in 3784, k.o. Y, ter parc. št. 602 in 682/1, k.o. Č, ostale nepremičnine, ki so bile predmet dedovanja v zapuščinskem postopku, pa deduje dedič M.Ž. kot prevzemnik zaščitene kmetije. Iz vsebine listin, ki so podlaga za vpis lastninske pravice, ne izhaja, da nepremičnino parc. št. 208.S deduje dedič A.Ž., temveč je nepremičnina, ki je predmet dedovanja v njegovo korist, zapisana z identifikacijskim znakom parc. št. 208, k.o. X, ki po zemljiškoknjižnih podatkih ne obstaja. Če je nepremičnina, ki je predmet dedovanja, vpisana v zemljiški knjigi, mora biti sklep o dedovanju oblikovan tako, da je v zemljiški knjigi možno opraviti potrebne vpise, kar pomeni, da mora biti v sklepu o dedovanju nepremičnina označena s podatki iz zemljiške knjige, torej z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (2. točka 2. odst. 214. člena Zakona o dedovanju - ZD, Uradni list SRS, št. 15/76, s kasnejšimi spremembami; 1. odst. 31. člena ZZK-1). Če je v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina pomotoma nepravilno označena, mora zapuščinsko sodišče na predlog udeleženca ali po uradni dolžnosti popraviti očitno napako oziroma pisno pomoto, da bo moglo zemljiškoknjižno sodišče odrediti ustrezen vpis v zemljiški knjigi. Ker trenutno sklep o dedovanju ne predstavlja podlage za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 208.S v korist A.Ž., je utemeljen pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi udeleženca M.Ž. ugoditi in izpodbijani sklep - kolikor se nanaša na parc. št. 208.S, k.o. X - spremeniti tako, da se njegovemu ugovoru ugodi tako, da se sklep o dovolitvi vpisa spremeni tako, da se vknjižba lastninske pravice pri nepremičnin št. 208.S, k.o X ne opravi. Obenem je pritožbeno sodišče dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).

Neutemeljen je pritožbeni očitek pritožnika I.Ž. glede odločitve o stroških ugovornega postopka. V zemljiškoknjižnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (1. odst. 35. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, Uradni list SRS, št. 30/86, v zvezi s 1. odst. 120. člena ZZK-1). ZNP ne določa, da bi v primeru, kot je obravnavani, bilo glede stroškov drugače določeno, zato je odločitev prvega sodišča, da morata udeleženca sama nositi stroške ugovornega postopka, povsem materialnopravno pravilna. V odgovor pritožbi pritožbeno sodišče še dodaja, da njegovega odgovora na ugovor, glede na vsebino, tudi ni mogoče šteti kot potreben strošek (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1). V obravnavanem postopku pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi ugovorne stroške povzročil udeleženec MŽ po svoji krivdi (3. odst. 35. člena ZNP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka prav tako temelji na 1. odst. 35. členu ZNP v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1. Čeprav je pritožnik M.Ž. uspel s pritožbo, mora sam kriti svoje pritožbene stroške. Enako velja za pritožnika I.Ž.