Jedro

Na ravni neobrazloženosti je ostal namen vseh treh obtožencev, da si z ravnanjem, ki jim ga očita obtožba, pridobijo veliko premoženjsko korist in tudi, da jim je šlo za to, da si takšno premoženjsko korist pridobijo. Zgolj navedba, da je bil cilj storilcev pridobitev velike premoženjske koristi, z obrazložitvijo, da so si zase prilastili različne vsote denarja in slednje potem hoteli prikriti, namreč ni zadostna, saj ostaja praktično na ravni opisa njihovega ravnanja. Sodišče bi moralo tehtno obrazložiti, ali je bila v zavesti obtožencev velika vrednost stvari (denarnega zneska) in odgovoriti na vprašanje, ali je obtožencem šlo za to, da si prilastijo stvar takšne vrednosti, kar je bistvena okoliščina kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1 oz. pomoči pri kaznivem dejanju velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1. Izostanek slednjega pa pomeni, da prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako obremenjena s kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Ob odločanju o pritožbah zagovornikov obtožencev se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je s sodbo I K 54018/2012 z dne 22. 4. 2016 obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 205. člena KZ-1 in prvim odstavkom 204. člena KZ-1 ter v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, obtožena B. B. in C. C. pa je spoznalo za kriva kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 205. člena KZ-1 in prvim odstavkom 204. člena KZ-1 v zvezi s členom 38 KZ-1. Obtoženemu A. A. je izreklo kazen štiri leta zapora, obtoženima B. B. in C. C. pa sta bili izrečeni pogojni obsodbi, v katerih je sodišče prve stopnje vsakemu obtožencu določilo kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Na podlagi 105. člena ZKP je odločilo, da morata obtoženi B. B. in A. A. oškodovani družbi Č. d.o.o. plačati znesek 26.000,00 EUR, s preostankom pa je oškodovanca napotilo na pravdo. Na podlagi 77. člena KZ-1 je družbi D. d.o.o. odvzelo protipravno pridobljeno premoženjsko korist v znesku 3.472,14 EUR, glede stroškov pa na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da jih morata plačati obtoženi B. B. in C. C., jima naložilo tudi plačilo takse, medtem ko je obtoženega A. A. na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 92. člena ZKP ter odločilo, da potrebni izdatki in nagrada zagovornice po uradni dolžnosti bremenijo proračun.

2. Zoper navedeno sodbo so pritožbe vložili: - zagovornik obtoženega B. B , odvetnik E. E., zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zoper odločbo o kazenski sankciji in premoženjskopravni zahtevek, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega B. B. obtožbe oprosti oziroma podredno, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, - zagovornica obtoženega C. C., odvetnica F. F., je pritožbo vložila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter zaradi izrečene sankcije s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtožencu izreče oprostilno sodbo, podredno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, nadalje pa podredno predlaga „znižanje izrečene kazenske sankcije pogojne obsodbe, preizkusne dobe ter oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka“, - zagovornica obtoženega A. A., odvetnica G. G., je pritožbo vložila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločitve o izrečeni zaporni kazni, s predlogom, da pristojno višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da obtoženega oprosti obtožbe, oziroma podredno, da pritožbi ugodi in zadevo vrne v novo obravnavanje in odločanje na prvostopenjsko sodišče. 3. Okrajni državni tožilec Jože Čeru iz Okrožnega državnega tožilstva v Kranju je v zvezi s pritožbami zagovornikov vložil odgovor in predlagal, da sodišče druge stopnje vse tri pritožbe zavrne kot neutemeljene.

4. Zagovornica obtoženega A. A. je predlagala, da pritožbeno sodišče njo in obtoženca obvesti o seji senata. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 378. člena ZKP obvestilo obtožence in njihove zagovornike ter pritožbeni oddelek Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Na sejo nista pristopila obtožena B. B. in C. C. ter zagovornik obtoženega B. B., prav tako pa tudi ne državni tožilec, ki so bili o seji pravilno obveščeni, zato so bili na podlagi četrtega odstavka 378. člena ZKP pogoji, da se seja opravi, izpolnjeni.

5. Ob odločanju o pritožbah zagovornikov vseh treh obtožencev pritožbeno sodišče v mejah preizkusa, ki ga opravi po uradni dolžnosti, to je na podlagi 383. člena ZKP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka.

6. Sodišče prve stopnje je v točki 40 izpodbijane sodbe navedlo sicer obširne razloge v zvezi z direktnim naklepom, s katerim so ravnali obtoženci ob izvrševanju očitanih jim kaznivih dejanj. Na ravni neobrazloženosti pa je ostal namen vseh treh obtožencev, da si z ravnanjem, ki jim ga očita obtožba, pridobijo veliko premoženjsko korist in tudi, da jim je šlo za to, da si takšno premoženjsko korist pridobijo. Zgolj navedba, da je bil cilj storilcev pridobitev velike premoženjske koristi, z obrazložitvijo, da so si zase prilastili različne vsote denarja in slednje potem hoteli prikriti, namreč ni zadostna, saj ostaja praktično na ravni opisa njihovega ravnanja. Sodišče bi moralo tehtno obrazložiti, ali je bila v zavesti obtožencev velika vrednost stvari (denarnega zneska) in odgovoriti na vprašanje, ali je obtožencem šlo za to, da si prilastijo stvar takšne vrednosti, kar je bistvena okoliščina kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1 oz. kaznivega dejanja pomoči z kaznivemu dejanju velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1. Izostanek slednjega pa pomeni, da prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako obremenjena s kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Sodišče druge stopnje je po uradni dolžnosti zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpodbijano sodbo razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na odločitev drugostopenjskega sodišča so postale pritožbene navedbe vseh treh zagovornikov brezpredmetne, zato se do njih pritožbeno sodišče tudi ni opredeljevalo.

8. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti že izvedene dokaze ter dodatno preveriti tudi, kakšen je bil promet na računu oškodovane družbe v obdobju pred storitvijo obtožencem očitanih kaznivih dejanj, da bo lahko tudi z izvedbo tega dokaza obrazložilo obarvani naklep obtožencev glede kvalificirane oblike kaznivega dejanja velike tatvine, to je pridobitve stvari velike vrednosti in tega, da jim je šlo za to, da si pridobijo stvar take vrednosti. Poizvedbe glede tega, v kakšnih zneskih so bili opravljeni prilivi in odlivi na računu družbe Č. št. ... vsaj 30 dni pred dnem, ko je bilo z njihovega računa dne 29. 9. 2011 prenesenih 105.000,00 EUR na račun družbe D., bo sodišče prve stopnje pridobilo pri banki H. d.d., kjer je imela oškodovana družba v obravnavanem času odprt račun. Nato pa bo sodišče prve stopnje ocenilo vse izvedene dokaze, izdelalo skrbno analizo le-teh in sprejelo odločitev o tem, ali je obtožencem storitev očitanih jim kaznivih dejanj dokazana ali ne, za svoje zaključke bo navedlo prepričljive razloge, hkrati pa tehtno obrazložilo tudi pomanjkljivost, na katero opozarja ta sklep.