Jedro

Pri odločanju o nastanku sprememb glede upravičenosti do pravice iz javnih sredstev je potrebno izhajati iz določbe 42.b člena ZUPJS, ki v 1. odstavku določa, da mora center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena tega zakona (obvestilo upravičenca), odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Pri tožnici, ki je prejemala otroški dodatek in subvencijo malice za svoje otroke, je prišlo do prenehanja delovnega razmerja in s tem v zvezi do prenehanja prejemanja periodičnega dohodka - plače. Tožnica do periodičnega dohodka (plače) ni bila več upravičena in ga tudi ni prejemala od 1. 2. 2014 dalje. Zato je treba o spremembi glede upravičenosti do pravice iz javnih sredstev odločiti od tega datuma dalje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) sodba spremeni tako, da se datum „1. 1. 2014“ nadomesti z datumom „1. 2. 2014“.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbe tožene stranke št. ... z dne 23. 9. 2014 in št. ... z dne 23. 9. 2014 ter odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 28. 1. 2014 in št. ... z dne 28. 1. 2014 in zadevi vrnilo toženi stranki v nov postopek in odločanje (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe tožnici izdati nova upravna akta o določitvi višine otroškega dodatka ter o subvenciji malice za njene štiri otroke za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 8. 2014 in ji priznane zneske oziroma razlike med že izplačanimi zneski in zneski po novih odločbah, izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 23. 9. 2014 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 28. 1. 2014 ter da se tožnici za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 8. 2014 prizna državna štipendija za sina B.B. (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje, ki sicer med strankama ni bilo sporno, pravilno ugotovilo, je pa v izpodbijanem delu napačno uporabilo materialno pravo, pa tudi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tožena stranka poudarja, da ne drži stališče sodišča prve stopnje, da se v času vložitve tožničine vloge (31. 12. 2013) novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C, Ur. l. RS, št. 99/13) še ni uporabljala. ZUPJS-C namreč v 26. členu določa, da se postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, začeti v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona, dokončajo po tem zakonu. Tožena stranka je tako pravilno odločila o že priznani pravici do otroškega dodatka ter do subvencije malice, ki sta bili tožnici priznani z odločbama z dne 7. 10. 2013, medtem ko je vlogo za državno štipendijo tožnica prvič oddala 31. 12. 2013. Tako je tožena stranka po novem zakonu prvič odločila o pravici do državne štipendije, hkrati pa je ponovno odločila o pravici do otroškega dodatka in o pravici do subvencije malice. S tem v zvezi se tožena stranka sklicuje na določbo 28. člena ZUPJS-C. S 1. 1. 2014 je tožena stranka odpravila predhodno odločbo glede otroškega dodatka in na novo določila njegovo višino, prav tako pa je tudi s 1. 1. 2014 odločila, da tožnica ni upravičena do subvencije malice. Podlago za odločitev je tožena stranka imela v določbi 28. člena ZUPJS-C in ne v določbi tretjega odstavka 42. člena ZUPJS, ki govori o sporočanju sprememb. Tožnica je bila ob podaji vloge 31. 12. 2013 še vedno prejemnica periodičnega dohodka, kar je tožena stranka tudi pravilno upoštevala. Spremembo podatkov bi lahko upoštevala šele s 1. 2. 2014, kar pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb ne vpliva. Tožnica je vlogo podala 31. 12. 2013, tožena stranka pa je o pravicah odločila s prvim dnem naslednjega meseca, tj. s 1. 1. 2014. O pravicah se namreč odloča s prvim dnem naslednjega meseca po datumu vložitve vloge, v konkretnem primeru torej s 1. 1. 2014 tako glede že obstoječih pravic, kot tudi glede uveljavitve novih pravic. Opozarja tudi na določbo drugega odstavka 7. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 93/2011). Po tej določbi se šteje, da je oseba nehala prejemati periodične dohodke in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov, če v mesecu pred mesecem vložitve vloge ni prejela nobenega periodičnega dohodka več ali v mesecu vložitve vloge ni opravljala dejavnosti in ni prejela nobenega periodičnega dohodka več. Tožnica pa je v mesecu pred mesecem vložitve vloge in še celo pol meseca po sami vložitvi vloge, še vedno prejemala periodični dohodek. Nadalje tožena stranka še navaja, da je sodišče ob izdaji sodbe zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izrek sodbe namreč nasprotuje razlogom sodbe. Kot izhaja iz II. točke izreka sodbe je tožena stranka o višini otroškega dodatka in o subvenciji malice dolžna odločiti za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 8. 2014, pri čemer pa iz obrazložitve jasno izhaja, da bi (če že) tožena stranka morala navedeno spremembo upoštevati s 1. 2. 2014, ko tožnica periodičnih dohodkov ni imela več. Zakaj bi torej morala tožena stranka odločiti tudi za januar 2014, kot izhaja iz izreka sodbe, sodišče ne pojasni. Sklicevanje sodišča prve stopnje na sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 506/2013 z dne 13. 3. 2014 je v konkretni zadevi neutemeljeno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu zavrne oziroma da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je glede datuma v II. točki izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo, kar pomeni, da je s tem podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Drugih kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

5. Ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 9. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A., št. ... z dne 28. 1. 2014. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločbo CSD o upravičenosti do otroškega dodatka št. ... z dne 7. 10. 2013 odpravil s 1. 1. 2014. Nadalje je odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 v skupni višini 155,67 EUR na mesec.

6. Z odločbo št. ... z dne 23. 9. 2014 pa je zavrnil pritožbo tožnice vloženo zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 28. 1. 2014, s katero je prvostopenjski organ odločbo št. ... z dne 7. 10. 2013 o upravičenosti do subvencije malice za učence in dijake odpravil s 1. 1. 2014. Nadalje je izrekel, da vlagateljica (tožnica) ni upravičena do subvencije malice za učence in dijake od 1. 1. 2014 dalje.

7. Iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da je tožnica dne 31. 12. 2013 pri CSD podala vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Iz vloge izhaja, da je uveljavljala otroški dodatek, državno štipendijo, subvencijo malice ter subvencijo kosila. Priložila pa je tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja.

8. Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, ki očitno med strankama ni sporna (iz pritožbenih navedb izhaja, da dejansko stanje ni sporno) in sicer, da je tožnica poleg nove pravice tj. državne štipendije, CSD sporočila tudi spremembo okoliščin, ki vplivajo na upravičenost do pravic iz javnih sredstev oziroma na njihovo višino. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje je tožnica k vlogi z dne 31. 12. 2013 priložila sporazum o prenehanju delovnega razmerja s 15. 11. 2013. Plačo kot periodični dohodek iz dela je tožnica prejela še v decembru, del tega dohodka pa še v januarju 2014. 9. Pritožba sicer pravilno opozarja, da glede na to, da je tožnica vlogo vložila 31. 12. 2013, je potrebno njeno vlogo, skladno s 26. členom ZUPJS-C obravnavati ter dokončati postopek po določbah omenjene novele. V prvem odstavku 28. člena je tako določeno, da v primeru prvega odločanja po tem zakonu, se po uradni dolžnosti preverijo tudi druge pravice, do katerih so upravičenec ali osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja, upravičeni na podlagi drugih odločb. Če center za socialno delo ugotovi, da bi bilo treba katero od teh odločb odpraviti ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti na novo odloči o vseh pravicah z dnem priznanja tiste pravice iz javnih sredstev, katere uveljavitev je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah. Ker tožnici nova pravica (pravica do državne štipendije) ni bila priznana, s tem torej tudi ni nobene podlage, da bi tožena stranka odpravila že izdane odločbe o pravici do otroškega dodatka in pravici do subvencije malice s 1. 1. 2014 dalje.

10. Sodišče prve stopnje je torej zadevo pravilno presojalo po določbah, ki se nanašajo na sporočanje sprememb v času uživanja določene pravice. Omenjeno je urejeno v VIII. poglavju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami). ZUPJS tako v drugem odstavku 42. člena, ki je veljal do 31. 8. 2014, med drugim določa, da mora upravičenec centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Med drugim mora tako sporočiti tudi izgubo prejemanja dohodka iz dela. V primeru tožnice je prišlo do prenehanja delovnega razmerja in s tem v zvezi do prenehanja prejemanja periodičnega dohodka, torej plače. Do prenehanja delovnega razmerja je prišlo že v času, preden je tožnica sporočila to spremembo centru za socialno delo, medtem ko je del plače prejela še v mesecu januarju, torej že v času po vložitvi vloge. Vendar pa je bistveno, da je do spremembe dohodka prišlo in da je potrebno o novo nastalem dejstvu odločiti. Gre v bistvu za stanje kot je urejeno v prvem odstavku 42.b člena, kjer je določeno, da mora o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena tega zakona, odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Tožnica do periodičnega dohodka (plače) ni bila več upravičena in je tudi ni prejemala od 1. 2. 2014 dalje. To pa pomeni, da je potrebno o tej spremembi odločiti z omenjenim datumom dalje, kot je to sodišče prve stopnje sicer pravilno pojasnilo v obrazložitvi sodbe. Sodišče prve stopnje tudi pravilno omenja stališče pritožbenega sodišča zavzeto v sodbi(1) in sicer, da Pravilnik ne more določiti strožjih pogojev, kot jih določa zakon, saj mu le-ta teh pooblastil ne daje. To pa pomeni, da je pri odločanju o nastanku sprememb potrebno izhajati iz določbe 42.b člena ZUPJS in ne iz drugega odstavka 7. člena Pravilnika.

11. Utemeljeno pa pritožba opozarja na razhajanje med izrekom sodbe in pa obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so dohodki tožničine družine od februarja 2014 nižji za mesečno plačo, ki jo je prejemala tožnica iz naslova delovnega razmerja in da je potrebno to dejstvo upoštevati pri odločitvi o višini otroškega dodatka in odločitvi o upravičenosti do subvencije malice za njene otroke od 1. februarja 2014 dalje. V nasprotju z obrazložitvijo pa je sodišče prve stopnje v izreku toženi stranki naložilo, da o določitvi višine otroškega dodatka ter o subvenciji malice za njene štiri otroke odloči za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 8. 2014. Pravilen datum je 1. 2. 2014, saj je šele od tega datuma dalje nastala sprememba glede dohodka družine.

12. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 354. člena ZPP poseglo v izrek sodbe, saj gre za kršitev postopka, ki jo lahko sodišče samo odpravi. Tako je II. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je datum „1. 1. 2014“ nadomestilo z datumom „1. 2. 2014“. V ostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Glej sodbo Psp 506/2013 z dne 13. 3. 2014.