Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije prvi odstavek 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) uporabilo ustavnoskladno v zvezi z vprašanjem pravočasnosti tožničine zahteve za verifikacijo stare devizne vloge.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije prvi odstavek 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) uporabilo ustavnoskladno v zvezi z vprašanjem pravočasnosti tožničine zahteve za verifikacijo stare devizne vloge?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 0042-28/2019/2 z dne 19. 4. 2019, s katerim je bila zavržena tožničina zahteva za verifikacijo devizne vloge.

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče ugotovilo, da je tožnica zamudila rok za vložitev zahteve za verifikacijo devizne vloge. Glede tožbenih navedb, da je rok za vložitev zahteve iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP prekratek in s tem v nasprotju z načelom pravne države, človekovimi pravicami, načelom enakega varstva pravic in pravico do povračila škode, je presodilo, da je petindvajsetmesečni rok tudi ob upoštevanju dejanskih omejitev dela varčevalcev pri vlaganju zahtev (starost, neukost, izseljenost) razumna časovna omejitev za vložitev zahteve za verifikacijo, kar potrjujejo številne pravočasno vložene zahteve. Pojasnilo je, da je toženka objavila javni poziv za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog v Uradnem listu Republike Slovenije in dveh dnevnih časopisih, ki izhajajo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ter na spletni stranki toženke, tako da so se lahko naslovljenci še pred začetkom teka roka za vložitev zahteve seznanili s postopkom uveljavljanja svojih pravic. Poleg tega je bil ZNISESČP objavljen že 3. 7. 2015, zato so se naslovljenci lahko seznanili z njegovo vsebino že pred njegovo uveljavitvijo.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi pomembnih pravnih vprašanj, glede katerih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Tožnica zatrjuje, da je rok za vložitev zahteve za verifikacijo iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP glede na okoliščine starih deviznih varčevalcev (starejše, prava neuke osebe, ki morajo zahtevke uveljavljati v drugi državi, v drugem jeziku) prekratek, zaradi česar se tako sama kot tudi številni drugi upravičenci, ki živijo izven držav nekdanje Jugoslavije, ni mogla pravočasno seznaniti s pogoji za verifikacijo. Trdi, da je stališče Upravnega sodišča, da gre za razumno časovno omejitev vlaganja zahtevkov starih deviznih varčevalcev, napačno, z uporabo prekluzivnega roka pa je poseglo v 2., 5., 14., 22., 23., 25. in 33. člen Ustave Republike Slovenije. Gre za pomembno pravno vprašanje razlage prvega odstavka 11. člena ZNISESČP z vidika razumne časovne omejitve in s tem povezane skladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Navedeno vprašanje je pomembno za pravno varnost vseh upravičencev, ki zahteve niso vložili v roku oziroma za rok niso pravočasno izvedeli, o njem pa Vrhovno sodišče še ni odločalo.

6. Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanj niso izpolnjeni zakonski pogoji.