Up-356/00

29. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 29. 11. 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 943/2000 z dne 30. 8. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Litiji št. In 99/00018 z dne 30. 5. 2000 in odredbo Okrajnega sodišča v Litiji št. In 99/00018 z dne 13. 9. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Izvršilno sodišče je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi s posebnim sklepom ugotovilo tržno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Zoper sklep, s katerim je bila ugotovljena tržna vrednost nepremičnine, se je ustavni pritožnik pritožil, ker ni soglašal s cenitvijo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da ne more upoštevati pritožnikovih navedb glede hidromelioracije zemljišča, saj se le-te ne nanašajo na parcele, ki so predmet izvršbe. Na te parcele naj bi se po mnenju sodišča druge stopnje nanašale le navedbe o delih planiranja, ki so bila izvedena na dveh parcelah. Ti ugovori pa po mnenju sodišča niso pravno relevantni, saj so po predpisih o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč upoštevani le tisti neamortizirani deli investicij, ki so bile izvedene na trajnih nasadih, vrtovih ali melioriranih zemljiščih. Parcele, ki so predmet izvršbe, po mnenju Višjega sodišča ne sodijo v te kategorije zemljišč, zato je sodišče pritožbo zavrnilo. Na podlagi pravnomočnega sklepa o ugotovljeni vrednosti nepremičnine je izvršilno sodišče izdalo odredbo o prodaji nepremičnine, zoper katero je pritožnik vložil ustavno pritožbo. Ustavni pritožnik v pritožbi navaja, da je izvršba na parcelah, ki so sestavni del zaščitene kmetije in hkrati zemljišča, ki jih pritožnik nujno potrebuje za lastno preživljanje, nedopustna. S tem, ko je sodišče izvršbo dovolilo, naj bi kršilo načelo enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) in pravico do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma in odredbo kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijana sklepa in odredbo ni uspel, še ne pomeni kršitve enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) in pravice do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanima sklepoma in odredbi ni mogoče očitati.

3.Navedbe ustavnega pritožnika o dopustnosti izvršbe na parcelah, ki so sestavni del zaščitene kmetije in hkrati zemljišča, ki jih pritožnik nujno potrebuje za lastno preživljanje, se ne nanašajo na ugotovitev vrednosti nepremičnine in samo odredbo o prodaji, temveč na dopustnost izvršbe in s tem na pravilnost sklepa o izvršbi, ki pa ga pritožnik z ustavno pritožbo ne izpodbija, ga pritožbi ne prilaga in tudi ne dokazuje, da je v zvezi z njim izčrpal vsa redna pravna sredstva.

4.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude