Jedro

Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev (takšno terjatev uveljavlja tožnik zoper toženko) so namenjene zavarovanju njihove bodoče izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 271. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen tega zavarovanja. Upoštevaje navedeno mora biti predlagana takšna začasna odredba, s katero je v prvi vrsti sploh mogoče doseči ohranitev dolžnikovega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, po katerem je toženka dolžna v 8 dneh po prejemu začasne odredbe tožniku na njene stroške zagotoviti odvetnika F. M. iz K. za zastopanje v vseh sodnih postopkih pred sodišči RS, Ustavnim sodiščem RS in Mednarodnim sodiščem v Strasbourgu in oprostitev plačila stroškov v vseh postopkih, sicer se toženki izreče denarna kazen.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve 14. in 22. čl. Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu za začasno odredbo ugodi, ali ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek drugemu sodišču. Podrejeno predlaga tudi, da pritožbeno sodišče s posebnim sklepom ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje za priznanje izjemne brezplačne pravne pomoči iz 22. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), saj mu je urad predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ne priznava. Navaja, da nima premoženja in denarja za odvetnika, v skladu z izvedeniškim mnenjem z dne 03. 05. 2011 pa ni sposoben samostojnega nastopanja v postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev (takšno terjatev uveljavlja tožnik zoper toženko) so namenjene zavarovanju njihove bodoče izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 271. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen tega zavarovanja. Upoštevaje navedeno mora biti predlagana takšna začasna odredba, s katero je v prvi vrsti sploh mogoče doseči ohranitev dolžnikovega premoženja. Predlagana začasna odredba (z vsebino, da je tožnica dolžna tožencu na svoje stroške zagotoviti odvetnika za zastopanje v sodnih postopkih in ga oprostiti plačila stroškov v vseh postopkih) tega ne more zagotoviti. Očitno je, da ni logične povezave med vtoževano denarno terjatvijo, zgoraj obrazloženim namenom zavarovanja denarnih terjatev in predlaganim "sredstvom zavarovanja". Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče tudi ne vidi, kako bi bile z izpodbijanim sklepom kršene tožnikove ustavne pravice.

5. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da predstavlja predlog tožnika za izdajo začasne odredbe po svoji vsebini predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Slednja se lahko odobri le na način in pod pogoji ter v skladu z merili, določenimi z ZBPP. V skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma specializiranega sodišča prve stopnje, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika s položajem svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Pritožbeno sodišče tako ni pristojno, da "s posebnim sklepom ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje za priznanje izjemne brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP", kot to podrejeno predlaga tožnik.

6. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. ZIZ).