Jedro

V skladu tretjim odstavkom 147. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP roka za dopolnitev predloga za začetek postopka upniške prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev – upnikov za podaljšanje roka za predložitev revidiranih podatkov o dejanski in pravni podlagi njihovih terjatev, revizorjeve dopolnitve preizkusa njihove narave in določitve njihovega razmerja od zneska finančnih dolžnikovih obveznosti ter revizorjeve opredelitve v zvezi s trditvami o povezanosti upnikov – predlagateljev z dolžnikom in o neobstoječih terjatvah upnikov oziroma terjatvah, ki niso finančne narave in so bile pridobljene le z namenom pridobitve aktivne procesne legitimacije upnikov, z dne 20. 5. 2021 (p. d. 161).

2. Zoper navedeni sklep so predlagatelji vložili enotno pritožbo in predlagali razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje 28. 4. 2021 izdalo sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Z navedenim sklepom je bilo predlagateljem naloženo, da v roku 15 dni predložijo revidirane podatke o dejanski in pravni podlagi njihovih terjatev, revizor naj bi preizkusil njihovo naravo in določil njihovo razmerje od zneska finančnih dolžnikovih obveznosti, prav tako naj bi se revizor opredelil v zvezi s trditvami o povezanosti upnikov – predlagateljev z dolžnikom ter do trditev o neobstoječih terjatvah upnikov oziroma terjatvah, ki niso finančne narave in so bile pridobljene le z namenom pridobitve aktivne procesne legitimacije upnikov.

5. Sklep je bil predlagateljem (pravilno) vročen, kar pritožniki tudi izrecno priznavajo. V zvezi z navedenim sklepom so predlagatelji z vlogo z dne 20. 5. 2021 sodišče zaprosili za podaljšanje roka za 15 dni z obrazložitvijo, da v dodeljenem roku niso uspeli pridobiti končnega mnenja revizorja, ki ga zahteva sodišče. 6. Pritožniki navajajo, da so v tem postopku res vložili nepopoln predlog, zato jih je sodišče s sklepom z dne 15. 10. 2020 pozvalo, da ga ustrezno dopolnijo, kar so tudi storili in predlog dopolnili. Višje sodišče ugotavlja, da se te pritožbene navedbe ne nanašajo na sklep z dne 28. 4. 2021, pač pa na sklep z dne 15. 10. 2020. Vsebini navedenih sklepov nista identični, nobenega dvoma pa ni, da predlagatelji po sklepu z dne 28. 4. 2021 niso ravnali, saj so namesto zahtevanih podatkov sodišču posredovali predlog za podaljšanje roka za predložitev končnega mnenja revizorja.

7. Sodne odločbe niso same sebi namen; vprašanje utemeljenosti sklepa z dne 28. 4. 2021, ki ga s pritožbo načenjajo pritožniki, pa za odločitev o dopustnosti podaljšanja roka za dopolnitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni relevantno. Odveč so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi izhajalo iz napačne predpostavke, da je predlog upnikov za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom nepopoln, ker naj bi predlagatelji predložili vse listine, ki jih predvidevata prvi in drugi odstavek 141. člena ZFPPIPP in formalno popoln predlog ni potreboval dopolnitve v smislu določbe 147. člena ZFPPIPP. S temi pritožbenimi navedbami ni mogoče izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da v skladu tretjim odstavkom 147. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP roka za dopolnitev predloga za začetek postopka upniške prisilna poravnave ni dovoljeno podaljšati. Predmet pritožbene presoje ni vprašanje pravilnosti sklepa z dne 28. 4. 2021, kot to pritožniki zmotno menijo, pač pa, ali je dovoljeno podaljšati rok za dopolnitev predloga za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Na to vprašanje je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

8. Pritožniki še navajajo, da je glede na ugotovitev sodišča, da predlagatelji niso navedli nobenega utemeljenega in opravičenega razloga za podaljšanje roka, izrek izpodbijanega sklepa napačen, saj bi moralo sodišče predlog za podaljšanje roka v takem primeru zavrniti in ne kot nedopustnega zavreči. Glede na to, da je sodišče prve stopnje z navedeno ugotovitvijo svojo odločitev zgolj dodatno obrazložilo, pritožbene navedbe za vprašanje pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantne. Sodišče prve stopnje je predlog za podaljšanje roka pravilno zavrglo kot nedovoljen (in ne zavrnilo kot neutemeljen), zaradi česar je tudi izrek izpodbijanega sklepa pravilen.

9. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.