Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, mu izreklo globo v višini 1.200,00 EUR ter 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom „B“ kategorije ter odločilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso v višini 230,00 EUR in stroške postopka v višini 157,14 EUR ter da se pri izvršitvi izrečene globe upošteva čas pridržanja, ki je trajalo dne 14. 6. 2023 od 2.40 ure do 09.10 ure, in sicer tako, da se v globo všteje v višini 20,00 EUR in mora obdolženec plačati preostanek globe 1.180,00 EUR.

Pred izdajo navedene sodbe je sodišče prve stopnje s sklepom PR 651/2023 z dne 7. 7. 2023, zoper katerega ni posebne pritožbe, zavrnilo obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

2. Zoper v uvodu navedeno sodbo se pritožuje zagovornik obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Pritrjuje sodišču, da je obdolženec prekršek odkrito priznal, vendar se ne strinja, da je njegov predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja neutemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z drugim odstavkom 113.d člena ZP-1 sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja le, če iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da je oseba telesno in duševno zmožna za vožnjo motornih vozil, in če narava in pomen očitane kršitve, osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa. Za razjasnitev teh okoliščin lahko sodišče pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o predlogu.

5. V predmetni zadevi je glede na razloge izpodbijane odločitve, obdolženec dne 21. 6. 2023 podal pisni zagovor, v katerem je prekršek priznal in se odpovedal zaslišanju. Ker so razlogi o tem navedeni v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe in so razumljivi, pritožba neutemeljeno očita obremenjenost izpodbijanega dela odločitve s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Pritožba nasprotuje pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da se je obdolženec zaslišanju odpovedal. Po vpogledu v navedeno vlogo z dne 21. 6. 2023 pritožbeno sodišče zaključuje, da je nasprotovanje neutemeljeno. Iz vloge zagovornika storilca z dne 21. 6. 2023, naslovljene „Pisni zagovor obdolženca in nujna prošnja za pospešitev postopka“ namreč izhaja podpisana izjava obdolženca, iz katere izhaja, da obdolženi predlaga, da sodišče upošteva ta pisni zagovor namesto njegovega zaslišanja razpisanega za dne 11. 7. 2023 ob 14.15 uri in se le temu zaslišanju odpoveduje. Četudi iz vsebine te vloge nadalje izhaja, da v kolikor sodišče vztraja pri osebnem zaslišanju, obdolženi prosi, da se ga o tem obvesti, ni mogoče pritrditi pritožbi, da je zato sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da se je obdolženi zaslišanju odpovedal. Pritožbeno zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 tako ni podana, posledično pa so tudi zahteve pritožnika, da bi sodišče moralo obrazložiti okoliščine iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129.a člena ZP-1 neutemeljene.

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrnilo v posledici zaključka, da vrnitev ne bi bila v skladu z zagotavljanjem varnosti cestnega prometa.

Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben. Iz podatkov o predkaznovanosti je namreč sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil obdolženec s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 906/2022 z dne 13. 10. 2022, ki je postala pravnomočna 28. 10. 2022, spoznan za odgovornega storitve istovrstnega prekrška.

Ob tem, ko iz predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja izhaja, da je obdolženec svoj predlog utemeljeval (le) s trditvami, da v prometu ni nevaren in vozi zelo defenzivno in previdno ter da je zrela osebnost, vozniško dovoljenje pa potrebuje zaradi narave dela, s katerim se preživlja in zagotavlja plačo svojim delavcem v njegovem podjetju, kjer je edini družbenik in direktor, se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo obrazložiti tudi okoliščine v zvezi z razvezo obdolženčeve zakonske zveze ter oteženimi stiki obdolženca z njegovimi otroki in se seznaniti z obdolženčevo življenjsko krizo. Pritožbene trditve v zvezi s temi izpostavljenimi osebnimi okoliščinami obdolženca so namreč pritožbene novote. Ker pritožnik ni izkazal za verjetno, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, kot to zahteva tretji odstavek 157. člena ZP-1, z njimi zmotnosti oziroma nepopolnosti ugotovljenega dejanskega stanja ne more utemeljevati, saj v pritožbenem postopku kot taka dejstva niso upoštevna. Pritožbeni očitki, da sodišče ni pretehtalo, ocenilo in obrazložilo vseh potrebnih okoliščin, so vsled navedenemu neutemeljeni.

Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil obdolženec s sodbo z dne 13. 10. 2022 spoznan za odgovornega storitve istovrstnega prekrška, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja ne bi bila v skladu z zagotavljanjem varnosti cestnega prometa.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obdolženca kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Obdolženec ni uspel z vloženo pritožbo, zato mora v skladu z določbo prvega odstavka člena 144 ZP-1 plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.