Jedro

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Gre za tvegano pogodbo, zato problem nesorazmernosti ni pravno odločilen.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena 4.10.1988 ter dodatek k tej pogodbi z dne 17.2.1989, neobstoječi in ne ustvarjata pravnih učinkov, zaradi česar bi bilo treba vzpostaviti predhodno zemljiškoknjižno stanje. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta navedena pogodba in dodatek nična. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče ne more samo ocenjevati zdravniškega spričevala in zdravstvenih sposobnosti pokojne R. L. Senilnost je starostna oslabelost, kar pa je presplošno za ugotovitev, da kljub temu psihične sposobnosti pokojnice niso bile prizadete. Razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na te ugotovitve, so pomanjkljivi in niso sposobni preizkusa. Čim obstoja dvom o poslovni sposobnosti pokojnice, bi moral o tem podati strokovno mnenje izvedenec psihiater. Sodišči nižjih stopenj torej nista imeli podlage, da bi lahko tožbeni zahtevek zavrnili. Nepopolnost bistvenih dejanskih ugotovitev kliče po razveljavitvi sodb nižjih sodišč. Polna poslovna sposobnost in razumevanje R. L. je tudi problem materialnega prava. Sicer pa sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče šteti za odplačni pravni posel. Toženka je natančno vedela, da ji ne bo treba ničesar vlagati, pa je dobila precejšnje nepremično premoženje.

Toženka je imela brezplačno stanovanje, živela pa je na račun pokojnine pokojne R. L. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče izvede dokaz z izvedenci, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (250. člen ZPP). Po zatrjevanju tožeče stranke naj bi v letu 1992 umrla in leta 1900 rojena R. L. ob podpisovanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju dne 5.10.1988 in dodatka k njej dne 17.2.1989, ne bila sposobna izraziti prave volje. To naj bi sledilo iz omembe njene senilnosti v zdravniškem potrdilu, izdanem dne 1.7.1993 ter lastne ocene tožnikov ob stikih s pokojno. Izpodbijana sodba ima jasne razloge o tem, zakaj ni bilo potrebno o razsodnosti pokojnice zaslišati izvedenca psihiatra in zdravnice, ki je izdala potrdilo. Ocenjeno je, da se zapis "bila je senilna" nanaša na leto pred pokojničino smrtjo (29.3.1992), ne pa na leto 1988, ko je bila sklenjena sporna pogodba. Ne glede na to je posplošeno definicijo senilnosti (tožbeno trditveno gradivo je ne presega) samo obrazložilo s splošno znanimi dejstvi o starostnih spremembah psihičnega in intelektualnega funkcioniranja. Razlogi so v tej smeri medsebojno povezani, slone pa tudi na dokazni oceni izpovedi prič in strank. Gre torej za kompleksno dokazno oceno o pokojničini sposobnosti dojemanja in razsojanja v spornem obdobju. Priči V. in B., ki ju revizija šteje za "laični" sta opisali pokojnico in njeno vedenje v času sklepanja pogodb. O tem so izpovedovali tudi tožniki. Ocena izpovedi vseh zaslišanih je ob upoštevanju vsebine zdravniškega potrdila sodiščema druge in prve stopnje brez sodelovanja izvedenca omogočila odpravo v tožbi nakazanega dvoma o pokojničini poslovni sposobnosti. Katera dejstva šteje za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Izpodbijani sodbi torej ni mogoče očitati zatrjevanih nasprotij v njenih razlogih (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP) niti vsebinsko zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 385. člena v zvezi z 250. členom ZPP. V tem obsegu revizija torej izpodbija sprejeto dokazno oceno in dejanske ugotovitve, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Ob ugotovitvi pokojničine polne poslovne sposobnosti je pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Prav takšna pogodba je med toženko in pokojno R. L. bila sklenjena. Ker pa gre za tvegano pogodbo (obveznosti preživljalca glede na čas preživljanja lahko presežejo vrednost izročenih nepremičnin), problem nesorazmernosti, ki ga nakazuje revizija, pravno ni odločilen.

Predvsem pa ni podlage za trditev o toženkini nemorali in posledični ničnosti pogodbe.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti na podlagi določbe 393. člena ZPP.