Jedro

ZPKri ni podlaga za odškodnino - povrnitev nepremičnin, kar pomeni odškodnino za gmotno škodo.

Izrek

Tožba se zavrne. Zahteva za povrnitev stroškov tožeče stranke se zavrne. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnice za vrnitev premoženja, nepremičnin, vpisanih v vl. št. ... in ... k.o. A.. V obrazložitvi je navedla, da Zakon o popravi krivic (ZPKri) ureja pravico do povrnitve škode in pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb. Tožnici je bil s sklepom komisije št. ... z dne 3. 9. 2002 priznan status bivše politične zapornice zaradi odvzema prostosti od 8. 12. 1970 do 30. 1. 1971 in od 17. 7. 1972 do 1. 9. 1972 in za ta čas priznana pravica do odškodnine in ta čas se ji všteje v pokojninsko dobo v dvojnem štetju. Glede vrnitve nepremičnin pa komisija nima pravne podlage v ZPKri, da bi o tem lahko odločala, zato je njeno zahtevo zavrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da ji je bil s sklepom z dne 3. 9. 2002 priznan status bivšega političnega zapornika in ima pravico do odškodnine (člen 5/1 ZPKri). Iz tega razloga je vložila dne 29. 12. 2004 še zahtevek za odškodnino, da se ji povrne neupravičeno odvzete nepremičnine, vpisane v vl. št. ... in ... k.o. A.. Zahtevek je bil zavrnjen, tožena stranka pa navaja, da za odločanje nima podlage v ZPKri. S to odločitvijo se tožnica ne more strinjati in meni, da je bil materialni zakon napačno uporabljen. V sodnih postopkih so ji bile krivično odvzete nepremičnine, katerih lastnica je bila, z njimi je tedaj sama upravljala in gospodarila in s tem preživljala sebe in tri mladoletne hčerke. Nepremičnine so prešle v last Republike Slovenije, zato meni, da bi se lahko v skladu s členom 5/2 ZPKri o odškodnini v obliki vračila odvzetih ji nepremičnin sklenila poravnava med tožnico kot upravičenko in Republiko Slovenijo. Meni, da v zakonu ni določila, ki bi takšen način povračila škode tožnici kot oškodovanki preprečeval oziroma onemogočal. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke in povrnitev stroškov postopka. V predlogu za oprostitev sodnih taks pa navaja, da je njen edini prihodek pokojnina, ki je zelo nizka in komaj zadostuje za sprotno preživetje, zato ni zmožna plačila taks brez ogrožanja lastnega preživetja in prosi, da se jo oprosti.

K točki 1: Tožba ni utemeljena.

V tej zadevi ni sporno, da je bil tožnici s pravnomočnim sklepom z dne 3. 9. 2002 priznan status bivše politične zapornice in pravica do odškodnine za čas odvzema prostosti od 8. 12. 1970 do 30. 1. 1971 in od 17. 7. 1972 do 1. 9. 1972 ter se čas odvzema prostosti všteje v pokojninsko dobo v dvojnem štetju. Sporna pa je zavrnitev tožničinega zahtevka za vrnitev nepremičinin, vpisanih v vl. št. ... in ... k.o. A..

Iz predloga Zakona o popravi krivic (Poročevalec, št. 7/95) izhaja, da je ta zakon realizacija ustavne pravice iz 30. člena Ustave, ki določa pravico do rehabilitacije in odškodnine tistemu, ki je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta. Namen ZPKri je omogočiti političnim zapornikom iz obdobja od 15. 5. 1945 do osamosvojitve Slovenije, ki jim je bila odvzeta prostost na temelju takrat veljavne zakonodaje (navedene v 2. odstavku ZPKri), status in s tem pravico do denarne odškodnine za čas odvzema prostosti kot tudi vštevanje te dobe v pokojninsko dobo. ZPKri v določbi 2. člena opredeljuje, koga je šteti za bivšega političnega zapornika, kar je pogoj za pridobitev statusa in s tem pravice do odškodnine in vštevanje te dobe v pokojninsko dobo (1. odstavek 15. in 6. člena ZPKri). V določbi 3. odstavka 5. člena ZPKri napotuje glede višine odškodnine in postopka za njeno uveljavljanje na zakon, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine, Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01, 67/02 in 54/04). Ta v 1. členu določa, da se z njim določa način zagotavljanja sredstev za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno škodo ter vrste in višina odškodnin, ki se izplačujejo po tem zakonu. V drugem poglavju (odškodnine) v določbi 5. člena razčlenjuje, da se s tem zakonom zagotavljajo sredstva za izplačilo: odškodnine za telesno in duševno trpljenje in odškodnina za izgubo življenja bližnjega. ZPKri oziroma ZSPOZ s svojimi določbami tako natanko določata vrsto odškodnin, ki se izplačujejo po tem zakonu. Iz obeh zakonov pa ne izhaja, da bi bila v njih podlaga za odškodnino, ki jo uveljavlja tožnica, ko uveljavlja povrnitev nepremičnin, kar pomeni odškodnino za gmotno škodo. Zato je pravilno stališče organa, da za odločanje o taki vrsti odškodnine ni pravne podlage v ZPKri.

Bivši politični zapornik je po 2. členu ZPKri oseba, ki je bila neupravičeno obsojena na kazen odvzema prostosti, odvzem prostosti pa temelji na uporabi določb kazenske zakonodaje, vpisane v 3. členu ZPKri. Poravnava, po določbi 2. odstavka 5. člena ZPKri, ki jo lahko sklene upravičenec z državo RS, se nanaša na odškodnino zaradi neupravičenega odvzema prostosti, po sodbi, s katero je bil upravičenec obsojen zaradi kaznivih dejanj, opredeljenih v 1. točki 3. člena ZPKri, zato je šteti, da se lahko sklene poravnava o odškodnini le na temelju statusa bivšega političnega zapornika in ne tudi v obsegu povrnitve premoženja, ki je bilo upravičencu odvzeto v postopkih, ki naj bi bili v vzročni zvezi z obsodilno sodbo. V obravnavanem primeru so bile namreč nepremičnine odvzete tožnici v izvršilnem postopku na podlagi predloga B.B.B. in C.C.C.. Tožnica glede na navedeno neutemeljeno ugovarja, da bi morala biti predmet poravnave z RS tudi odločitev o zahtevanih nepremičninah.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju: ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki 2: V posledici zavrnitve tožbe je sodišče zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov postopka, ker tožnica s svojim zahtevkom ni uspela, kar je v skladu z načelom uspeha v pravdi po določbi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1. K točki 3: Predlog za oprostitev sodnih taks je utemeljen.

Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks, kot je s tožbo predlagala, saj je glede na predloženo dokumentacijo: potrdilo o dohodkih, iz katerega izhaja, da dobiva mesečno pokojnino v znesku 54.970,00 SIT ter varstveni dodatek v znesku 24.497,00 SIT, potrdilo o skupnem gospodinjstvu, iz katerega izhaja, da živi sama in potrdilo o višini katastrskega dohodka, ugotovilo, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama, kar je v skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah in 3. odstavkom 168. člena ZPP. Ugotovitev, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, pa je podlaga za oprostitev plačila sodnih taks.

Pravni pouk za sodbo temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 107. člena tega zakona, za sklep (o oprostitvi plačila sodnih taks) pa na določbi 4. odstavka 169. člena ZPP.