Jedro

Glede na ugotovitev, da tožnik pri banki, na katero se je glasil prvotni sklep o izvršbi, nima več odprtega računa, je lahko pristojni organ nadaljeval izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, to je na denarna sredstva na transakcijskem računu, ki ga ima tožnik odprtega pri drugi banki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je carinski urad v postopku izvršbe nedavčnih obveznosti zoper tožnika odločil, da se davčna izvršba na podlagi sklepa št. DT 493-9933/2010-7 z dne 18. 3. 2011, ki je postal izvršljiv dne 22. 3. 2011, nadaljuje z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na transakcijskih računih pri banki X. V obrazložitvi sklepa prvostopni organ navaja, da je bila na podlagi izvršljive odločbe Obrtno podjetniške zbornice (v nadaljevanju OZS) dovoljena izvršba zaradi poplačila terjatve v znesku 240,00 EUR in sicer z rubežem denarnih sredstev na računih dolžnika pri banki Y. Ker je po prejemu sklepa o izvršbi navedena banka prvostopni organ obvestila, da je zaprla dolžnikov transakcijski račun, je pristojni organ nadaljeval postopek izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri banki X., Ljubljana, saj je ob vpogledu v register transakcijskih računov ugotovil, da ima dolžnik pri navedeni banki odprt transakcijski račun.

Tožena stranka je z odločbo št. DT 498-2-251/2011 z dne 26. 3. 2012 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep. Predmet izterjave v obravnavnem primeru je članarina, ki jo tožnik dolguje OZS za leto 2008 v skupnem znesku 240,00 EUR na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe. S sklepom z dne 18. 3. 2011 je prvostopni organ že dovolil izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri banki Y. Ker je tožnikov račun pri navedeni banki zaprt, je prvostopni organ z izpodbijanim sklepom le nadaljeval izvršbo na denarna sredstva na transakcijskem računu pri drugi banki. Po določbi 144. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je predmet davčne izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni izvzeto iz davčne izvršbe. Tako so lahko predmet davčne izvršbe tudi sredstva na dolžnikovem osebnem računu, upoštevaje omejitve po 166. členu ZDavP-2. V obravnavanem primeru tako niso bila kršena pravila postopka niti ni bil kršen materialni zakon.

Tožnik v tožbi navaja, da je temeljni problem v tej zadevi vzrok za nastanek dolga iz naslova članarine OZS. Že leta opozarja in dokazuje, da ni podjetnik v smislu Zakona o gospodarskih družbah, ker je prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje kot invalid III. kategorije. Svoj status si je hotel urediti kot „postranec“, vendar za to po mnenju pristojnih služb ne izpolnjuje nobenih pogojev. Ker je prijavljen na Zavod za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, torej ni podjetnik. Iz tega naslova tudi nima zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, pokojninska doba mu ne teče, zdravstveno pa je zavarovan iz naslova nezaposlene osebe pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Zaradi navedenega mu tudi nihče ne more nalagati odgovornosti za nastale obveznosti in naslova članarine OZS. Obveznost plačila članarine bi lahko nastala, če bi bil iz tega naslova zdravstveno in pokojninsko zavarovan. Prav tako meni, da se mu s postopki glede članarine v OZS maščujejo, ker je bil kritičen do poslovanja zbornice in njenega vodstva. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako izpodbijani akt vsebuje vsa pravno relevantna dejstva in jih tudi veže na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledi utemeljitvi tožene stranke, saj tožnik v tožbi ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev oziroma navaja ugovore, ki v tem postopku niso dopustni.

V obravnavanem primeru gre za izvršbo neplačane članarine OZS na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe OZS. Po določbi 146. člena ZDavP-2 je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti. V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

Po podatkih spisa je bil v obravnavanemu primeru zoper tožnika že izdan sklep o izvršbi na podlagi 143. člena ZDavP-2. Navedeni sklep je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova – odločbe OZS z dne 20. 4. 2009, ki je postala izvršljiva dne 29. 4. 2009. S sklepom, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, pa je pristojni organ le nadaljeval že začeti izvršilni postopek na denarna sredstva tožnika pri drugi banki, in sicer pri banki X. Kot je že pravilno navedla tožena stranka, je po določbi 144. člena ZDavP-2 lahko predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjske pravice, ki ni z zakonom izrecno izvzeto iz izvršbe. Glede na ugotovitev, da tožnik pri banki Y., na katero se je glasil prvotni sklep o izvršbi, nima več odprtega računa, je lahko pristojni organ nadaljeval izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, to je na denarna sredstva na transakcijskem računu, ki ga ima tožnik odprtega pri banki X. Tožnik v tožbi, enako pa prej tudi v pritožbi, navaja ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na obveznost, ki je predmet izterjave v tem postopku. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo. V davčni izvršbi namreč organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu. Ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov, pa bi moral tožnik uveljavljati v postopku izdaje odločbe o odmeri članarine OZS. Ker tožnik drugih ugovorov, ki bi se nanašali na samo prisilno izterjavo, v tožbi ne navaja, je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.