Jedro

Če sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu dolžnika za obdržanje pravice do najema stanovanja, to ne pomeni, da je odločitev napačna. Sodišče prve stopnje bo o tem po potrebi odločalo v nadaljnjem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. P 73/2004 z dne 31.1.2007 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2498/2007 z dne 5.9.2007. Na predlog upnikov je dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave upnikove terjatve v skupnem znesku 7.270,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Domžalah. pri parc. št. 000/0 k.o. Y., z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin, s prodajo nepremičnin in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Potem ko je dolžnik ugovarjal, je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo. Hkrati je odločilo o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe tako, da ga je zavrnilo. Odmerilo je nadaljnje izvršilne stroške v znesku 256,07 EUR.

Zoper sklep se dolžnik pritožuje in navaja, da sodišče ni odločilo o njegovem predlogu za obdržanje pravice do najema stanovanja. Navaja, da je zavrnitev predloga za odlog izvršbe napačna, ker dolžnik živi v sporni nepremičnini in tam opravlja kmetijsko dejavnost. Napačna je odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi. Dolžnik vztraja pri njem, da je njegovo tolmačenje zastaranja zamudnih obresti in prenehanje teka zamudnih obresti v ugovoru pravilno.

Pritožba ni utemeljena.

Če sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu dolžnika za obdržanje pravice do najema stanovanja, to ne pomeni, da je odločitev napačna. Sodišče prve stopnje bo o tem po potrebi odločalo v nadaljnjem postopku. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo predlog za odlog izvršbe. Ti razlogi so v izpodbijanem sklepu izčrpno navedeni. Sodišče druge stopnje jih sprejema in jih ne bo ponavljajo. Pritožbene trditve v zvezi s tem delom odločitve izražajo dolžnikovo stališče do odločitve sodišča prve stopnje, ne predstavljajo pa nič takega, kar bi lahko povzročilo dvom o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

Ko dolžnik napada odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, vztraja pri svojem tolmačenju zastaranja zamudnih obresti. Sodišče druge stopnje tudi v tem delu v celoti sprejema izčrpne, jasne in pravilne razloge sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na to vprašanje. Tudi teh razlogov zato ni treba ponavljati. V konkretnem primeru so bile obresti ugotovljene s pravnomočno sodbo in tako triletni zastaralni rok ne pride v poštev iz razlogov, ki jih je zapisalo sodišče prve stopnje. Razlogi sodišča prve stopnje pa so pravilni tudi, v kolikor gre za tek zamudnih obresti in za sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-300/04 in Up-227/05-19. Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, kajti odločitev sodišča prve stopnje tako o zavrnitvi ugovora kot o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je pravilna.