Jedro

Pravilno je stališče okrajnega sodišča, da je v tem sporu s tožbo izpodbijani končni zapis dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila in da je stvarna pristojnost za odločanje o taki tožbi z določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu pridržana upravnemu sodišču kot specializiranemu sodišču, saj ne gre za spor iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP, o katerih odločajo sodišča s splošno pristojnostjo (97. člen Zakona o sodiščih).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Celju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 8.8.2003 pri Okrožnem sodišču v Celju vložila zoper toženo stranko tožbo "zaradi nepravilnosti končnega zapisa o nadzoru ZZZS". V njej je navedla, da je koncesijski izvajalec javne zdravstvene službe in da opravlja zdravstvene storitve s področja splošne medicine, katerih plačnik je tožena stranka. Slednja je 12.5.2003 pri tožeči stranki opravila redni nadzor nad uresničevanjem pogodbe in izvajanjem programa zdravstvenih storitev ter na podlagi tega izdala najprej Začasni zapis (v prilogi spisa A2), nato Zapisnik o opravljenem 1. rednem nadzoru (v prilogi spisa A3), po obravnavi pripomb tožeče stranke pa še Končni zapis (v prilogi spisa A4), ki ga je tožeča stranka prejela 25.7.2003. Z njim je tožena stranka v celoti potrdila ugotovitve nadzora in zapisnika ni spremenila, kar naj bi pomenilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki skupno 237.363,42 SIT zaradi neupravičeno predpisanih zdravil v njeno breme. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala naj se ugotovi utemeljenost predpisanih zdravil (1. točka tožbenega zahtevka), pravilnost statistike predpisanih enot zdravila (2. točka tožbenega zahtevka) ter neobstoj dolga tožeče stranke do tožene stranke iz naslova njenega rednega nadzora z dne 12.5.2003 (3. točka tožbenega zahtevka).

Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 3.9.2003, opr. št. I Pg 375/2003, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Celju z obrazložitvijo, da v danem primeru ne gre za gospodarski spor na podlagi določb 480. - 484. člena Zakona o pravdnem postopku, temveč za spor iz pogodbe, sklenjene med strankama po določbah 65. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Okrajno sodišče v Celju, ki mu je bila zadeva odstopljena, pristojnosti ni sprejelo, saj je menilo, da je v tej zadevi s tožbo izpodbijani "končni zapis" dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilka javnega pooblastila, in da je za odločanje o taki tožbi na podlagi drugega odstavka 1. člena in četrtega odstavka 7. člena Zakona o upravnem sporu stvarno in krajevno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Celju. Sklicujoč se na določbe prvega odstavka 24. člena in prvega (pravilno: drugega) odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku je zato sprožilo spor o pristojnosti in poslalo zadevo vrhovnemu sodišču zaradi odločitve v sporu o pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi je prisojno Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Celju.

Uvodoma je treba pojasniti, da Okrajno sodišče v Celju, ki mu je bila zadeva odstopljena, ne meni, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo (Okrožno sodišče v Celju), temveč da je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Celju (ki svoje pristojnosti še ni odreklo oziroma še niti ni imelo možnosti odreči) - torej "sodišče druge vrste". Ker zadeva ni bila odstopljena Okrajnemu sodišču v Celju "očitno pomotoma", so vendarle izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu po prvem odstavku 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 90/2005), o katerem odloči spričo določbe drugega odstavka 25. člena istega zakona vrhovno sodišče. V tem postopku tožeča stranka s tožbo izpodbija Končni zapis št. 1, ki ga je tožena stranka izdala 22.7.2003 v postopku nadzora nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka izvaja za zavarovance tožene stranke, in uresničevanje pogodbe, ki jo je slednja sklenila s tožečo stranko. Za tak nadzor ima tožena stranka pooblastila v določbah 77. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 do 60/2002) ter 76. in 83. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej; Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami in dopolnitvami) kot izvajalec javne službe obveznega zdravstvenega zavarovanja po določbi prvega odstavka 69. člena ZZVZZ, možnost izpodbijanja končnega zapisa o nadzoru s tožbo pred sodiščem pa je predvidena v 49. členu Splošnega dogovora iz 63. člena istega zakona. Pravilno je torej stališče Okrajnega sodišča v Celju, da je v tem sporu s tožbo izpodbijani končni zapis dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila in da je stvarna pristojnost za odločanje o taki tožbi z določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) pridržana upravnemu sodišču kot specializiranemu sodišču, saj ne gre za spor iz civilnoupravnih razmerij po 1. členu ZPP, o katerih odločajo sodišča s splošno prisojnostjo (97. člen Zakona o sodiščih); odločitev o pristojnosti zunanjega oddelka v Celju za odločanje v tem postopku pa temelji na določbi četrtega odstavka 7. člena ZUS.