Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog (zahtevo) tožeče stranke za povrnitev njenih pravdnih stroškov zavrnilo kot neutemeljen ob zaključku, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je v postopku nastale pravdne stroške s svojim ravnanjem povzročila tožena stranka. Krivdno ravnanje tožene stranke kot podlago za povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke po prvem odstavku 156. člena ZPP mora utemeljiti in dokazno podpreti tožeča stranka, čemur pa tožeča stranka v predlogu oziroma zahtevi za povrnitev stroškov ni zadostila, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih točkah II. in III. izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo pravdni postopek ustaviti (I. točka izreka), tožeči stranki je naložilo plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in zavrnilo predlog tožeče stranke za naložitev pravdnih stroškov tožeče stranke toženi stranki v plačilo (III. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev v točkah II. in III. izreka se tožeča stranka po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uvodoma uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje uvodoma navedlo, da je iz listin, ki se nahajajo v spisu, ne izhaja, da bi v pozivu tožene stranke glede posredovanja zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti zatrjevala tudi opustitev pojasnilne dolžnosti. Navaja, da v prvotnem odškodninskem zahtevku kršitev pojasnilne dolžnosti res ni bila zatrjevana, je pa bila zatrjevana v pritožbi zoper odločitev tožene stranke z dne 20. 1. 2021, ki jo tožeča stranka prilaga k pritožbi. Tožeča stranka to pritožbo prilaga naknadno, ker je menila, da bo za presojo v zadevi zadoščalo, da je v pozivu toženi stranki navedla, da je tožena stranka med drugim tudi trdila, da njenemu zavarovancu ni mogoče očitati strokovne napake za škodo, prav tako, da ji ni mogoče očitati opustitve pojasnilne dolžnosti za nastalo škodo. Tožeča stranka je poziv poslala ravno zato, ker je vedela, da obstaja možnost, da zavarovalno kritje zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti ne obstaja. Tudi, če pritožbeno sodišče pritožbe zoper odločitev tožene stranke z dne 20. 1. 2021, ki se prilaga k pritožbi ne bi upoštevalo, pa ne drži obrazložitev sodišča, da iz listin, ki se v spisu že nahajajo, ne izhaja, da bi tožeča stranka v predpravdnem postopku zatrjevala opustitev pojasnilne dolžnosti. Pritožba navaja, da iz dopisa tožene stranke, ki se v pravdnem spisu že nahaja, to je Odločitev pritožbene komisije z dne 16. 2. 2021, tožena stranka v drugem odstavku med drugim sama navaja, da tožeča stranka temelj odškodninske odgovornosti dodatno utemeljuje na podlagi kršitve pojasnilne dolžnosti zavarovanca, ki ga zavezuje kot izvajalca zdravstvenih oziroma diagnostičnih storitev in preiskav na področju biokemije. Tožena stranka povzema, da tožeča stranka meni, da lahko škodo pripišemo prav opustitvi pojasnilne dolžnosti, ker bi se tožnik škodi lahko izognil, če bi bil s to možnostjo pravilno in popolno seznanjen. Pritožba navaja, da tožena stranka v dopisu nato pojasnjuje svoje stališče glede opustitve pojasnilne dolžnosti. V dopisu, to je Odločitvi pritožbene komisije z dne 16. 2. 2021, torej tožena stranka na nobenem mestu ni omenila, da zavarovalno kritje zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti ne bi bilo podano. Kljub temu in ravno zato, ker je pooblaščenec tožeče stranke želel ravnati še posebej skrbno, je 10 dni kasneje na naslov zavarovanca tožene stranke naslovil dopis, s katerim ga je pozval na predložitev zavarovalne police oziroma na pojasnila glede zavarovalnega kritja. Tožena stranka, ki je z vsemi navedbami tožeče stranke bila seznanjena, je v elektronskem sporočilu z dne 5. 3. 2021 povsem nedvoumno navedla, da je zavarovalno kritje oziroma jamstvo podano, zahtevek pa je bil zavrnjen iz razloga, ker zavarovanec za škodo ni odgovoren. Pritožba navaja, da je res, da za pooblaščenca tožeče stranke velja, da mora ravnati z večjo stopnjo skrbnosti, vendar pa morajo po drugi strani stranke v obligacijskih razmerjih, še zlasti zavarovalnice ravnati skladno z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Tožeča stranka ne ve, zakaj se ne bi mogla zanesti na povsem korekten odgovor na povsem konkretno vprašanje toženi stranki in zakaj bi v tem delu morala opraviti še dodatne poizvedbe. Pooblaščenec tožeče stranke je ravnal skrbno, ker je kljub temu, da odškodninski zahtevek po pritožbi ni bil odklonjen zaradi neobstoja zavarovalnega kritja, temveč iz vsebinskih razlogov, ni takoj vložil tožbe, temveč je še enkrat preveril ali je zavarovalno kritje podano. Na vprašanje pa je dobil odgovor, da kritje obstaja. Nobenega razloga ni, da bi pooblaščenec tožeče stranke dvomil v resničnost odgovora tožene stranke še posebej zato, ker če bi tožena stranka odgovorila, da kritja ni, zoper njo tožbe ne bi vlagal. Če bi se pooblaščencu tožeče stranke moral pojaviti sum, da tožena stranka ne govori resnice, bi to bilo v primeru, ko bi trdila, da kritja ni, ne pa, da je trdila, da kritje obstaja ter tako tvegala, da bo tožeča stranka vložila tožbo. Bistveno pa je, da če od tožeče stranke sodišče lahko zahteva skrbno ravnanje, pa bi od tožene stranke še toliko bolj moralo zahtevati, da na povsem legitimne poizvedbe poda poštene in resnične odgovore. Tega tožena stranka ni storila, zaradi česar bi po prepričanju tožeče stranke morala kriti njene pravdne stroške, ker je do vložitve tožbe, ki sicer ne bi bila vložena, prišlo zaradi neresničnega odgovora tožene stranke in so torej pravdni stroški bili povzročeni po krivdi tožene stranke. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremeni. Priglaša in zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka nasprotuje pritožbi kot neutemeljeni in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno ni sporno, da je sodišče prve stopnje s sklepom ustavilo predmetni pravdni postopek zaradi umika tožbe tožeče stranke na podlagi drugega in tretjega odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se tožeča stranka ne pritožuje in zato ni predmet pritožbenega preizkusa.

6. Pritožba neutemeljeno izpodbija stroškovno odločitev v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa, pri čemer se v razlogih pritožbe osredotoča na odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka o zavrnitvi njenega predloga za povrnitev pravdnih stroškov, ki ga je podala v vlogi, vloženi 25. 5. 2021, skupaj z umikom tožbe.

7. Tožeča stranka je predlog oziroma zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov utemeljevala na prvem odstavku 156. člena ZPP in na trditvah, navedenih v vlogi 25. 5. 20211, da so bili pravdni stroški, ki so nastali tožeči stranki in zajemajo v tej vlogi priglašene odvetniške stroške za sestavo in v zvezi s sestavo tožbe in sodno takso za tožbo, povzročeni po krivdi tožene stranke. Zato je predlagala, da kljub umiku tožbe sodišče toženi stranki naloži v plačilo njene potrebne pravdne stroške, ki jih je tudi opredeljeno priglasila. Kot dokaz svojih navedb se je sklicevala in predložila dopis tožeče stranke z dne 25. 2. 2021 (priloga A 15), e mail sporočili z dne 5. 3. in 31. 3. 2021 (priloga A 16) in na dokaze ″kot doslej‶. Tožena stranka je zahtevku za povrnitev stroškov nasprotovala2. 8. Sodišče prve stopnje je predlog (zahtevo) tožeče stranke za povrnitev njenih pravdnih stroškov zavrnilo kot neutemeljen ob zaključku, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je v postopku nastale pravdne stroške s svojim ravnanjem povzročila tožena stranka, kar je utemeljilo z razlogi v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Obrazložilo je, da v (predpravdnem) odškodninskem zahtevku tožnika (A 13) z dne 12. 11. 2020 kršitev pojasnilne dolžnosti ni bila zatrjevana, ravno tako pa tudi iz dopisa z dne 25. 2. 2021 (A 15) ne izhaja, da bi ta po tožeči stranki bila zatrjevana. Obrazložilo je tudi, da tožeča stranka ob tem tudi ni podala trditev o tem, ali je zavarovalno polico oziroma zavarovalno pogodbo za zavarovanje odgovornosti zavarovanca tožene stranke prejela bodisi od tožene stranke bodisi od njenega zavarovanca, na katerega je zahtevek za posredovanje zavarovalne police v dopisu z dne 25. 2. 2021 naslovila, čemur pritožba ne nasprotuje. Pravilno je pojasnilo, da za pooblaščenca tožeče stranke velja, da mora ravnati z večjo stopnjo skrbnosti (skrbnostjo dobrega strokovnjaka) in to tudi obrazložilo. Pritrditi je tudi stališču sodišča prve stopnje, da mora krivdno ravnanje tožene stranke kot podlago za povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke po prvem odstavku 156. člena ZPP utemeljiti in dokazno podpreti tožeča stranka, čemur pa tožeča stranka v predlogu oziroma zahtevi za povrnitev stroškov ni zadostila, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.

9. Tožeča stranka v pritožbi ne prereka zaključka sodišča prve stopnje, da v odškodninskem zahtevku pred pravdo opustitev pojasnilne dolžnosti ni bila zatrjevana (o.p. priloga A 13), sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno pojasnilo, da tudi iz dopisa tožeče stranke z dne 25. 2. 2021 (priloga A 15) ne izhaja, da bi tožeča stranka zavarovancu tožene stranke ali toženi stranki zatrjevala, da je bila kršena pojasnilna dolžnost zavarovanca tožene stranke. V pritožbi tožeča stranka ob teh razlogih sodišča prvič pojasni, da je bila pojasnilna dolžnost zatrjevana v pritožbi zoper odločitev tožene stranke z dne 20. 1. 2021, ki jo tudi (šele) k pritožbi prilaga, kar pa predstavlja v pritožbi zatrjevano novo dejstvo in nov dokaz, ki ga pritožbeno sodišče glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v pritožbenem postopku ne more upoštevati, saj tožeča stranka v pritožbi ni izkazala potrebnega pogoja nekrivde, namreč, da tega dejstva ni mogla navesti in tega dokaza ne predložiti že v predlogu (zahtevi) za povrnitev stroškov in pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi naveden razlog, da tožeča stranka to pritožbo naknadno prilaga zato, ker je menila, da bo za presojo utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov zadoščal poziv tožeče stranke toženi stranki, izpolnjenosti pogoja nekrivde ne predstavlja.

10. Nadalje se tožeča stranka šele v pritožbi sklicuje na listino - Odločitev pritožbene komisije z dne 16. 2. 2021, ki se po navedbah pritožbe v spisu že nahaja. Po pregledu spisovnega gradiva je pritrditi, da se ta listina v spisu nahaja pod prilogo B 7 in gre za listino, ki jo je predložila tožena stranka, vendar pa se tožeča stranka na to listino v utemeljitvi zahteve za povrnitev stroškov ni sklicevala, niti je ni navedla in predlagala (niti predložila) kot dokaz. Ker se tožeča stranka sklicuje na predpravdno komunikacijo med pravdnima strankama in na tej utemeljuje krivdno ravnanje tožene stranke, na katerem temelji svoj zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora zahtevek za povrnitev stroškov utemeljiti in dokazno podpreti tožeča stranka. Ob obrazloženem so nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena novota tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to listino, saj pritožba ne pojasni, čemu navedb v zvezi s to listino ni podala že pred sodiščem prve stopnje in čemu se na to listino v zahtevku za povrnitev stroškov ni sklicevala že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Ob obrazloženem tako s pritožbenimi navedbami pritožba ne uspe izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v III. točki izreka izpodbijanega sklepa.

12. Pritožba razlogov sodišča prve stopnje glede odločitve v II. točki izreka, ko je tožeči stranki naloženo toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, obrazloženih v točkah 6, 7, 8 in 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa, vsebinsko ne izpodbija, sodišče prve stopnje pa je to odločitev pravilno oprlo na prvi odstavek 158. člena ZPP.

13. Ob obrazloženem se tako pritožba tožeče stranke pokaže za neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede stroškovne odločitve tudi pravilno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni ugotovilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (366. člen v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP). Zato je pritožbo tožeče stranke zaradi neutemeljenosti zavrnilo in v izpodbijanih delih, to je v točkah II in III izreka, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Tožeča stranka s pritožbo ni bila uspešna, zato bo morala svoje stroške pritožbe kriti sama (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožena stranka stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasila.

1 Primerjaj vlogo tožeče stranke, vloženo 25. 5. 2021 – list. št. 17 v spisu. 2 Primerjaj vlogo tožene stranke, vloženo 1. 6. 2021 - list. št. 19 v spisu.