Jedro

Med okoliščine, ki v javnosti lahko krnijo videz nepristranskosti sodišča, ki je po zakonu pristojno za odločitev, lahko sodijo tudi dejstva, ki vzbujajo (pre)veliko razburjenost okolice, v kateri je pristojno sodišče in ki so povezana z okoliščinami konkretnega primera.

Take okoliščine v konkretnem primeru utemeljuje po prepričanju Vrhovnega sodišča RS splošno znano veliko razburjenje prebivalcev A. ob začetku izvrševanja sicer spornih predlagateljevih lastninskih upravičenj, ki jih je želel uveljaviti na zemljiščih, dotlej dostopnih prebivalcem kot javne površine. Na veliko razburjenje prebivalstva smiselno opozarja predlagatelj, ko zatrjuje, da je bil v javnosti izražen poziv k njegovemu uničenju. Tako razburjenje lokalnega prebivalstva, pogojeno s prepletenostjo spornih in nasprotujočih si interesov, upoštevaje pri tem še razsežnost le-teh, namreč lahko z gledišča razumnega (in objektivnega) opazovalca vzbudi dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča A. za odločanje o pogojih za začetek stečajnega postopka nad predlagateljem, katerega začetek ni brez vpliva za položaj predlagatelja in zainteresirane lokalne javnosti.

Izrek

Predlogu se ugodi in se kot drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje o predlogu za začetek stečaja določi Okrožno sodišče v B.

Obrazložitev

1. Družba G. d.o.o. je vložila na Okrožno sodišče A. dne 23.11.2007 predlog za začetek stečaja nad (zatrjevanim) dolžnikom S. d.d., ki je imel ob vložitvi predloga sedež v A. Dolžnik (v nadaljevanju predlagatelj) predlaga, da Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v stečajnem postopku uporablja smiselno, določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki naj vodi nadaljnji postopek (delegacija iz razlogov smotrnosti). Predlagatelj meni, da so na območju Okrožnega sodišča A. podane okoliščine, ki onemogočajo nepristranskost sodnega odločanja. Navaja dejstva, ki naj bi po njegovem mnenju kazala na očitne zlorabe pravic v okviru stečajnega postopka in upravnih postopkov ter opozarja, da je bil v javnosti izražen poziv k uničenju družbe S. d.d. S tem v zvezi se sklicuje na sestavke v sredstvih javnega obveščanja. Poleg tega podrobno izpostavlja posamezna dejanja iz stečajnega postopka, ki po njegovem mnenju utemeljujejo tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 2. Predlog za delegacijo pristojnosti je bil vročen družbi G. d.o.o. V odgovoru na predlog za delegacijo pristojnosti ta družba navaja, da razlogi ekonomičnosti ne govorijo v prid utemeljenosti obravnavanega predloga. Poleg tega vlagatelj odgovora na predlog opozarja, da trditve iz predloga utemeljujejo dvom v nepristranskost predsednika stečajnega senata, ne pa objektivne nepristranskosti Okrožnega sodišča A. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če to narekujejo drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče je že v več primerih(1) izrazilo stališče, da je v pojem tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP mogoče umestiti dvom javnosti v videz neodvisnosti in nepristranskosti sodišča, ki je po zakonu pristojno, da odloči v konkretni zadevi. V tovrstnih primerih gre za vprašanje dvoma v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča, ki bi v javnosti lahko okrnil vtis, da je bila zagotovljena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. V sklepu, opr. št. III R 34/2007 z dne 29.1.2008, je tako Vrhovno sodišče v zvezi s pojmom drugih tehtnih razlogov pojasnilo: „K drugim tehtnim razlogom za obravnavano delegacijo poleg smotrnosti sodi po praksi Vrhovnega sodišča tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da bi sodniki danega sodišča pri uporabi prava zaradi neke okoliščine“... „ne mogli prosto odločati po svoji vesti.“ Med okoliščine, ki v javnosti lahko krnijo videz nepristranskosti sodišča, ki je po zakonu pristojno za odločitev, pa lahko sodijo tudi dejstva, ki vzbujajo (pre)veliko razburjenost okolice, v kateri je pristojno sodišče in ki so povezana z okoliščinami konkretnega primera.

4. Take okoliščine v konkretnem primeru utemeljuje po prepričanju Vrhovnega sodišča RS splošno znano veliko razburjenje prebivalcev A. ob začetku izvrševanja sicer spornih predlagateljevih lastninskih upravičenj, ki jih je želel uveljaviti na zemljiščih, dotlej dostopnih prebivalcem kot javne površine. Na veliko razburjenje prebivalstva smiselno opozarja predlagatelj, ko zatrjuje, da je bil v javnosti izražen poziv k njegovemu uničenju. Tako razburjenje lokalnega prebivalstva, pogojeno s prepletenostjo spornih in nasprotujočih si interesov, upoštevaje pri tem še razsežnost le-teh, namreč lahko z gledišča razumnega (in objektivnega) opazovalca vzbudi dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča A. za odločanje o pogojih za začetek stečajnega postopka nad predlagateljem, katerega začetek ni brez vpliva za položaj predlagatelja in zainteresirane lokalne javnosti.

5. V prid odstranitve slehernega dvoma razumnega opazovalca v nepristranskost sodišča in posledično v prid zagotovitve videza nepristranskosti sodišča je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo tako, da je kot stvarno pristojno za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka določilo Okrožno sodišče B. Pri odločanju o vprašanju, katero sodišče v državi naj bo pristojno za odločitev o predlogu za začetek stečajnega postopka, je Vrhovno sodišče RS upoštevalo, da ima dolžnik po podatkih sodnega registra sedaj registriran sedež v B. ...

6. Iz doslej razloženega sledi dvoje. Prvič, da vlagatelj odgovora na predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča pravilno opozarja, da trditev iz predloga, ki opozarjajo na nepravilnosti iz postopka uvedbe stečaja nad predlagateljem, ni mogoče upoštevati v postopku odločanja o delegaciji iz razlogov smotrnosti po 67. členu ZPP. Z njimi predlagatelj namreč utemeljuje svoj dvom v nepristranskost zakonitega sodnika oziroma sodnikov in s tem v tako imenovano subjektivno nepristranskost. Dvom v subjektivno nepristranskost pa je razlog za izločitev sodnika (70. člen ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo (66. člen ZPP). Vrhovno sodišče RS zato na te trditve predloga ne odgovarja. In drugič, da Vrhovno sodišče RS ni moglo slediti argumentu načela ekonomičnosti, na katerega prav tako opozarja vlagatelj odgovora na predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta argument namreč ne more prevladati, ko gre za zagotavljanje videza nepristranskosti sodišča kot organa sodne veje oblasti, ki mu je zaupano zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva. To je razvidno že iz samega besedila 67. člena ZPP, ki razločuje razloge ekonomičnosti in druge tehtne razloge.

Op. št. (1): Prim. na primer sklepe Vrhovnega sodišča RS III R 22/2008 z dne 13.10.2008, III R 34/2007 z dne 29.1.2008, I R 6/2005 z dne 27.1.2005.