Jedro

Če bi v zadevi odločalo kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče na Vrhniki.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka v odškodninski tožbi z dne 14. 5. 2009, ki jo je vložila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, zatrjuje nepravilno in protipravno ravnanje sodnih organov, in sicer Okrajnega sodišča v Ljubljani. Zahteva opravičilo, vračilo neupravičeno zarubljenih sredstev in plačila odškodnine. Glede slednjega zahtevka se je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom I P 1138/2009 z dne 22. 3. 2011 izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa v tem delu odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Tožeča stranka v preostalem delu (glede zahtevkov za vračilo neupravičeno zarubljenih sredstev in opravičilo) predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, saj bi opredeljevanje v zadevi tistega sodišča, ki ga zadevajo očitki, lahko vzbudilo dvom o njegovi nepristranskosti.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak opravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina o protipravnem ravnanju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnost, je Vrhovno sodišče za odločanje o zadevi določilo Okrajno sodišče na Vrhniki.