Jedro

Pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, sodišče ne ugotavlja, ali je podana kazenska odgovornost delavca, ampak le, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dala tožniku dne 22. 5. 2007 kot nezakonito in nično ter ugotovitev, da delovno razmerje tožnika s toženo stranko na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 5. 2007 ni prenehalo. Zavrnilo je zahtevek tožnika, da ga je tožena stranka dolžna sprejeti nazaj na delovno mesto delavca za druga preprosta dela za nedoločen čas, za čas od 23. 5. 2007 do dejanskega sprejetja nazaj na delo, da mu je dolžna izplačati plačo ter vse prispevke in dajatve iz plače, kot da bi bil v tem času na delu, vse v roku 15-ih dni pod izvršbo. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi tako, da sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku na stroške tožene stranke v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. V pritožbi navaja, da je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožnik pri opravljanju dela dejansko storil kaznivo dejanje v škodo toženca – svojega delodajalca ter da je s takim svojim dejanjem tudi škodil ugledu svojega delodajalca. S takšno sodbo je sodišče grobo kršilo določila ZPP, ker v pravdnem postopku ugotavlja obstoj kaznivega dejanja, kar je v nasprotju s 3. členom Zakona o kazenskem postopku oziroma celo z osnovnimi načeli kazenskega prava. Samo v kazenskem postopku se lahko ugotavljajo znaki kaznivega dejanja in dokler s pravnomočno kazensko sodbo znaki kaznivega dejanja niso ugotovljeni, obdolženec velja za nedolžnega. To pa velja tudi za tožnika in dokler ne bo obsojen zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244/1 Kazenskega zakonika, sodišče ne more ugotavljati, da je on storil to kaznivo dejanje. Tega sodišče tudi kot predhodno vprašanje ne sme obravnavati, saj citirani člen to izrecno prepoveduje. Sodišče pa je kršilo tudi določbe ZPP s tem, ko je prekoračilo okvire tožbenega zahtevka, saj v obrazložitvi navaja tudi razloge iz 2. alinee 1. odstavka člena 111 ZDR s tem, ko navaja, da je tožnik zagrešilo hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in kršil določbo člena 7 pogodbe o zaposlitvi. Takšnega očitka izredne odpovedi delovnega razmerja nima in je sodišče s tem, ko je ugotavljalo obstoj tega razloga za izredno odpoved delovnega razmerja, prekoračilo tožbeni zahtevek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določa 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 36/2004). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, sprejelo je materialnopravno pravilno odločitev. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa pritožbeno sodišče dodaja naslednje: Po določbi 1. odstavka 110. Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Razlogi, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, so navedeni v 111. členu ZDR. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (priloga A3), iz razloga po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, kjer je kot odpovedni razlog navedena kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja. Kot je razvidno iz izredne odpovedi, je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, ko je dne 3. 4. 2007 pri opravljanju svojih službenih dolžnosti z namenom, da pridobi sebi premoženjsko korist, izrabil svoj položaj in prestopil meje svojih pravic, ko je direktorju podjetja P. K. d.o.o., zagrozil, da dela ne bo dokončal, če ne plača 200,00 EUR, ker gre za delo po 15.00 uri. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje je tožnik s svojim ravnanjem uresničil vse znake kaznivega dejanja po 244. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 25/2004 – KZ). Po 1. odstavku 244. člena KZ stori kaznivo dejanje tisti, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist, ali povzročil premoženjsko škodo, izrabil svoj položaj, ali prestopi meje svojih pravic, ali ne opravi svoje dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki drugega kaznivega dejanja. Kot nadrejeni delavec je pridobil premoženjsko korist pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer je izrabil svoj položaj in prestopil meje svojih pravic. Tožena stranka se ukvarja s peskanjem, kar je gospodarska dejavnost, to je opravljanje storitev na trgu. Tožnik na osnovi pogodbe o zaposlitvi opravlja to dejavnost in naloge, ki izvirajo iz te dejavnosti za plačilo, dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. S tem, ko je od direktorja M.K. zahteval 200,00 EUR, pri čemer naj bi mu M.K. ponudil sprva 50,00 EUR, je izrabil svoj položaj pri toženi stranki z namenom, da bi si pridobil teh 200,00 EUR. Pravilno je ugotovilo sodišče, da nikakor ni bil pooblaščen, da bi zahteval plačilo 200,00 EUR za peskanje še enega kesona, in je neutemeljena njegova trditev, da si ni pridobil nobene premoženjske koristi, ampak le skromno plačilo za opravljeno delo in da je to delo opravil po rednem delovnem času, ki se je končal v 15:00 uri. Neutemeljeno je njegovo sklicevanje na konec delovnega časa, saj je v evidenci dela za ta zapisal delovni čas do 20:00 ure, torej 14 ur dela. Delo je opravil z opremo toženo stranke in s peskom tožene stranke. Torej v konkretnem primeru ne gre le za delo na črno, kot trdi tožnik, ampak ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja, saj si je pridobil premoženjsko korist s tem, da je delo opravil s peskom in opremo delodajalca proti plačilu 200,00 EUR, ki pa jih ni izročil delodajalcu. Pa tudi če bi 200,00 EUR predstavljalo plačilo za delo, si ta znesek brez uporabe peska in strojev ne bi mogel zaslužiti. Tožnik je tako uresničil vse znake navedenega kaznivega dejanja, tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče grobo kršilo določila ZPP, ker je v pravdnem postopku ugotavljajo obstoj kaznivega dejanja. Tožniku ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč ravnanje, ki pomeni kršitev njegovih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja. Zato so neutemeljeni očitki, da je sodišče ugotavljalo njegovo kazensko odgovornost. Opis tožnikovega ravnanja pa je bil v odpovedi dovolj jasen in določen glede znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Odpovedni razlog je v odpovedi z dne 22. 5. 2007 povsem jasno opredeljen in ga sodišče ni z ničemer spreminjalo ali dopolnjevalo.

Po določbi 2. odstavka 110. člena ZDR mora delodajalec zaradi kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja, podati izredno odpoved v 15-ih dneh, od kar se je zvedelo za kršitev in storilca. Za storjeno ravnanje je delodajalec izvedel ne 8. 5. 2007, ko se je pri njem oglasil direktor P. K. d.o.o., M.K. in ga obvestil o predmetnem dogodku (priloga A3). Delodajalec je obvestil delavca o tem, da mu namerava izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi in mu vročil pisno obdolžitev vabilo na zagovor z dne 10. 5. 2007 ter mu omogočil zagovor z dne 16. 5. 2007 (priloga A2), dne 22. 5. 2007 pa mu je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je bila tožniku dana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki zakonita, v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je tudi obrazloženo, zakaj nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, saj glede na naravo delavčeve kršitve in glede na to, da delodajalec delavcu nikakor ne more več zaupati, ni mogoče nadaljevati pogodbenega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ima delodajalec večje število zaposlenih in da se to delo večji del opravlja na terenu, odnos med delavcem in delodajalcem pri takšnem načinu dela še bolj temelji na medsebojnem zaupanju, saj ni mogoče vzpostaviti takšen sistem kontrole, da bi delodajalcu omogočal popolni nadzor nad delom delavcev.

Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je bila tožniku dana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki zakonita, zato je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti navedene odpovedi na reintegracijo in reparacijo. Pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zaradi tega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka po 2. odstavku 165. člena ZPP.