Jedro

Vrhovno sodišče je že v več zadevah (npr. Cp 13/2018 in Cp 29/2018) zavzelo stališče, da mora biti v nepravdnih postopkih to pravno sredstvo zagotovljeno v enaki meri kot v pravdnem postopku, vendar le, če gre za končni sklep. Končni sklepi so namreč v nepravdnih postopkih po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.

Razveljavljeni sklep je bil namreč procesne narave. Zoper takšne sklepe, pa tudi kadar so izdani v pravdnem postopku, pritožba po 357.a členu ZPP ni dovoljena. Kadar gre namreč za procesni sklep, pritožbeno sodišče postopka ne vodi v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. do 362. člen ZPP) temveč po določbah, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. do 366.a člen ZPP). Zakon v primeru pritožbe zoper sklep ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljici sta 11. 9. 2017 v nepravdnem postopku podali predlog za delitev solastnine na nepremičninah parc. št. 2110/2, 2114/2 in 2115/4 vse v k. o. ..., ki v naravi predstavljajo zemljišče s stanovanjsko hišo ....

2. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi, ker sta predlagateljici 28. 6. 2018 predlog za delitev solastnine umaknili.

3. Zoper sklep se je pritožila tretja nasprotna udeleženka in sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritrdilo je tretji nasprotni udeleženki, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) potem, ko je prejelo umik predloga, druge udeležence postopka pozvati, ali predlagajo nadaljevanje postopka. V obrazložitvi je navedlo, da zato, ker sodišče prve stopnje o delitvi še ni odločilo, zaradi načela inštančnosti ni pogojev, da končno odločitev sprejme pritožbeno sodišče. 4. Zoper ta sklep vlaga pritožbo prvi nasprotni udeleženec. Opozarja, da je tretja nasprotna udeleženka z umikom predloga za razdružitev solastnine soglašala na naroku dne 7. 3. 2018, kjer so se vsi udeleženci nepravdnega postopka dogovorili, da bo sodišče v primeru izvensodne prodaje prvostopenjski postopek ustavilo. Navaja, da so vsi ostali solastniki svoje solastninske deleže prodali A. A. in da sta dejanski solastnici nepremičnine samo še ona in tretja nasprotna udeleženka. Opozarja, da so procesna dejanja tretje nasprotne udeleženke špekulativna, saj je ves čas postopka nasprotovala delitvi, poleg tega pa tudi ni uveljavljala predkupne pravice za odkup solastninskih deležev po 508. členu Obligacijskega zakonika.

5. Sodišče je pritožbo vročilo drugim udeležencem in tretja nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Zanika trditev pritožnika, da je soglašala z umikom predloga. Navaja, da je zoper vse ostale udeležence postopka vložila tožbo za izpodbijanje veljavnosti sklenjenih prodajnih pogodb s A. A., ker njena predkupna pravica ni bila spoštovana. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrne s stroškovno posledico.

6. Pritožba ni dovoljena.

7. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 357.a člena določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Vrhovno sodišče je že v več zadevah (npr. Cp 13/2018 in Cp 29/2018) zavzelo stališče, da mora biti v nepravdnih postopkih to pravno sredstvo zagotovljeno v enaki meri kot v pravdnem postopku, vendar le, če gre za končni sklep. Končni sklepi so namreč v nepravdnih postopkih po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.

9. Razveljavljeni sklep je bil namreč procesne narave. Zoper takšne sklepe, pa tudi kadar so izdani v pravdnem postopku, pritožba po 357.a členu ZPP ni dovoljena.1 Kadar gre namreč za procesni sklep, pritožbeno sodišče postopka ne vodi v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. do 362. člen ZPP) temveč po določbah, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. do 366.a člen ZPP). Zakon v primeru pritožbe zoper sklep ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi.

10. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba po prvem odstavku 357.a člena ZPP zoper sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena, zato jo je zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP.

11. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Vrhovno sodišče je tudi v zadevi Cp 13/2019 z dne 7. 3. 2019 zavrglo pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sklepa o zavrženju tožbe v pravdnem postopku.