Jedro

Materialnopravno pravilno je stališče obeh sodišč, da prodajna pogodba, ki sta jo 20. 10. 2004 sklenila M. G. in toženka ne predstavlja navidezne pogodbe. Tožnici nista dokazali, da je po odvetnici sestavljena in notarsko overjena prodajna pogodba rezultat zavestnega razhajanja med voljo in izjavo pogodbenih strank. Zaradi tega so bili pravilno zavrnjeni vsi zahtevki tožnic proti toženki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prva tožnica (revidentka) je dolžna povrniti toženki stroške revizijskega odgovora v znesku 1.595,42 EUR, v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo zavrnilo vse zahtevke obeh tožnic. Tako je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe za 50,35 m2 veliko stanovanje ... v Medvodah med pravdnim prednikom tožnic M. G. kot prodajalcem in toženko kot kupovalko, ter za ugotovitev, da je nična tudi darilna pogodba, ki naj bi bila prikrita s prodajno pogodbo in zato stanovanje spada v zapuščino po pokojnem G. Zavrnilo je tudi oba podredna zahtevka za razveljavitev in preklic zatrjevane darilne pogodbe.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo obeh tožnic in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Prva tožnica je proti pravnomočni sodbi vložila obširno revizijo zaradi razlogov absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 8. in 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni ustrezala standardom skrbnosti in ni bila opravljena v skladu z določbami 8. člena ZPP. Ob ustrezni dokazni oceni bi bila pravilna le ugotovitev, da sta pogodbeni stranki sklenili navidezno prodajno pogodbo, saj sta hoteli skleniti neodplačno pogodbo. Z opustitvijo zaslišanja priče A. Š., ki bi lahko izpovedala, da sta pogodbeni stranki z navidezno prodajno pogodbo poskusili prikriti darilno pogodbo in da pokojnemu toženka nikoli ni plačala kupnine, je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti postopka in pravico tožnice do izjave, ki ji jo zagotavlja Ustava. Dokazna ocena je zato ostala nepopolna. Tega ne more spremeniti dejstvo, da gre za dokazovanje indicev o pravno relevantnih dejstvih in ne ugotavljanje samih dejstev, kot napačno meni višje sodišče. Ob dejstvu, da je ena pogodbena stranka umrla, je dokazovanje indicev, če je njihov krog sklenjen, enako pomembno kot dokazovanje samih dejstev. Dokazna ocena priče M. ni bila sprejeta na pravilen način, saj je bila njena izpoved upoštevana le v nepomembnem delu, ne pa tudi glede pomembnega podatka, da je pokojni očital toženki, da ga je izkoristila, da se ni preselila k njemu in jo je prosil naj mu "nazaj zapiše" stanovanje. Procesne kršitve naj bi bile podane tudi z zavrnitvijo dokaza z dodatnim zaslišanjem prve tožnice in priče V. B. o za odločitev pomembnih okoliščinah glede spornega prenosa lastništva na toženko, o katerih bi izpovedal predlagana priča E. Z., kateremu je o tem pripovedoval osebno G., pa je priča pred izvedbo dokazov umrla, je pa o tem pripovedovala tožnici in V. B., ob priliki izpraznitve premičnin iz spornega stanovanja po smrti G. Kršeno naj bi bilo tudi načelo neposrednosti, kljub temu, da so se stranke strinjale s čitanjem zapisnika o izvedenih dokazih. Revidentka nato v poglavju, ki ga nameni zmotni uporabi materialnega prava, ponovno kritizira dokazno oceno sodišča in zaključi, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, ker sodišči nista ugotovili navideznosti prodajne pogodbe.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ta pa je nanjo odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi, ki jo je izdalo pritožbeno sodišče,(1) in se lahko vloži le zaradi nekaterih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, nikakor pa ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(2) in zato tudi ne zaradi nasprotovanja dokazni oceni sodišča. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le glede tistih relevantnih procesnih kršitev, ki so v reviziji ustrezno konkretizirane, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava.(3)

7. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožbenimi trditvami izvedlo obsežen dokazni postopek in zaslišalo številne priče, pri dokazni oceni pa je tudi upoštevalo metodološka načela iz 8. člena ZPP. Če revidentka nasprotuje vsebini dokazne ocene sodišča, takšnih revizijskih trditev ni mogoče upoštevati zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP.

8. V zvezi z zatrjevanimi opustitvami izvedbe dokazov (npr. zaslišanja prič A. Š. in V. B. ter ponovnega zaslišanja revidentke) so v reviziji ponovljene teze iz tožničine pritožbe proti prvostopenjski sodbi, na katere pa je pravilno in v celoti odgovorilo že pritožbeno sodišče, ko je zavrnilo revidentkino pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Stališča pritožbenega sodišča tudi ne predstavljajo aprioristične dokazne ocene, saj že iz substanciranja dokaznih predlogov ni razvidno, da bi izvedba navedenih dokazov lahko pripeljala do ugoditve tožničinim zahtevkom.

9. Že iz revizijskih trditev je jasno, da ne more biti podana relevantna kršitev načela neposrednosti v okviru ravnanja prvostopenjskega sodišča.(4) S tem, da se obravnava po spremembi sodnice ne začne znova in se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov, sta se stranki namreč strinjali in je bilo zato nadaljnje ravnanje sodišča povsem v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP.

10. Ob upoštevanju revizijsko neizpodbojnih relevantnih dejstev (navedenih na peti, šesti, sedmi in osmi strani prvostopenjske sodbe in povzetih na šesti in sedmi strani sodbe pritožbenega sodišča) je tudi materialnopravno pravilno stališče obeh sodišč, da prodajna pogodba, ki sta jo 20. 10. 2004 sklenila M. G. in toženka ne predstavlja navidezne pogodbe.(5) Tožnici nista dokazali, da je po odvetnici sestavljena in notarsko overjena prodajna pogodba rezultat zavestnega razhajanja med voljo in izjavo pogodbenih strank. Zaradi tega so bili pravilno zavrnjeni vsi zahtevki tožnic proti toženki.

11. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu, odločitev o revizijskih stroških pa v prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe 370. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj 371. člen ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj 1. točko drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP. Op. št. (5): Primerjaj določbo prvega odstavka 50. člena Obligacijskega zakonika - OZ.