Jedro

Na prvi narok za glavno obravnavo ni pristopila tožnica, temveč njen sin, ki ni odvetnik in nima opravljenega državnega pravniškega izpita in tudi ni izkazal, da je tožničin izostanek opravičen. Sodišče prve stopnje je zato postopek zakonito ustavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 61/04 - ZPMSPDSS, 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 33/10 - Skl. US in 47/10 - Odl. US) postopek v tem socialnem sporu ustavilo. Ker tožeča stranka ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo, je upoštevalo, da je po omenjeni določbi posledica neopravičenega izostanka tožeče stranke z naroka fikcija, da je tožbo umaknila.

Zoper sklep se je zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožnica. Navaja, da je na dan, ko je sodišče prve stopnje razpisalo prvi narok za glavno obravnavo, imela resen namen, da s pomočjo sorodnika pripotuje v Slovenijo. Zjutraj 16. 3. 2012 je hudo zbolela in je odšla po nujno zdravniško pomoč v zdravstveni dom. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep o ustavitvi postopka razveljavi in jo povabi na novo obravnavo. Pritožbi prilaga specialistični izvid o zdravljenju.

Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe in navaja, da tožnica izostanka do naroka za glavno obravnavo ni opravičila. Sin tožnice, ki ni izkazal, da jo lahko zastopa in tudi ni predložil dokazil o razlogih, da ni pristopila, je sicer prišel na narok, to pa ne zadošča, da bi sodišče opravilo obravnavo. Zdravniški izvid, ki ga je tožnica predložila, je iz obdobja po datumu glavne obravnave, iz navedb v izvidu pa tudi ne izhaja upravičen razlog, da tožnica na narok ni prišla. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZDSS-1 o posledicah izostanka strank z naroka. Sklep o ustavitvi postopka je izdalo po pravilno in popolno ugotovljenih dejstvih ter s pravilno uporabo določb postopka in materialnega prava.

ZDSS-1 v 28. členu določa sankcije za neaktivnost strank v postopku, katerih namen je, da se sodišču in strankam omogoči hiter postopek ter odločitev o pravicah, obveznostih in pravnih koristih nosilcev pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti. Neaktivnost tožeče stranke, ki se izrazi v neudeležbi na poravnalnem naroku ali na prvem naroku za glavno obravnavo, ima za posledico fikcijo, da je tožbo umaknila. Fikcija umika velja pod pogojem, da so izvršene tudi obveznosti, ki jih ZDSS-1 določa v prvem in šestem odstavku 28. člena. Stranka mora biti pravilno vabljena in ne smejo biti podani upravičeni razlogi za izostanek oziroma ne smejo obstajati splošno znane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišče je stranko v vabilu na narok dolžno opozoriti na posledice izostanka.

Iz listin v sodnem spisu (list št. 11) se vidi, da je bila tožnica v 3. točki vabila opozorjena na fikcijo umika tožbe, če bo brez upravičenih razlogov izostala iz prvega naroka na glavno obravnavo. Povratnica, priložena vabilu, dokazuje, da je vabilo na prvi narok za glavno obravnavo prejela v redu in pravočasno, kot nalagata prvi odstavek 142. člena in drugi odstavek 280. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US), saj je od prejema vabila 13. februarja 2012 do dne glavne obravnave preteklo več kot 15 dni. Na narok je sicer pristopil tožničin sin, ki pa ni z ničemer izkazal, da je izostanek tožnice upravičen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sin tožnice na naroku ne more zastopati, ker je po tretjem odstavku 87. člena ZPP v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tudi o tem dejstvu je bila tožnica v 2. točki vabila na prvi narok pravilno poučena.

Stranka, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, lahko z dovoljenjem sodišča to pravno dejanje opravi pozneje, če sodišče spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka po drugem odstavku 117. člena ZPP vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Tožnica predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložila, pravočasno vloženi pritožbi pa je priložila zdravniško potrdilo v tujem jeziku. Po določbi 2. odstavka 115. člena ZPP je potrebno upravičen razlog odsotnosti dokazati s predložitvijo zdravniškega opravičila, oblika in pristojnost za izdajo takšnega opravičila je določena z 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 71/08 - Skl. US, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11 in 40/11 – ZUPJS-A). Listini v tujem jeziku bi tožnica sicer morala priložiti overjen prevod, kot je določeno v drugem odstavku 226. člena ZPP. Dokaza, priloženega šele pritožbi, sodišče druge stopnje, v skladu z določbo 337. člena ZPP, ne sme upoštevati. Nova dejstva lahko stranka navaja in nove dokaze lahko predlaga v pritožbi le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tudi če je morala, kot navaja v pritožbi, dne 16. 3. 2012 nujno poiskati zdravniško pomoč, bi o tem po telefonu ali telefaksu lahko obvestila sodišče, v primeru upravičene odsotnosti pa kvečjemu predlagala vrnitev v prejšnje stanje, kot je navedeno zgoraj.

Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka je zakonit, sodišče prve stopnje na naroku ni ugotovilo upravičenega vzroka tožničinega izostanka, neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP zavrnilo.