Jedro

Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev. Res je, da so zaloge obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca, vendar pa pritožbeno ni sporno, da ima toženka tudi dolgoročne finančne naložbe v višini 71.469,69 EUR. Glede slednjih pa toženka ni podala trditev o tem, da so neunovčljive, prav tako pa ni navedla, da so nujno potrebne za poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da toženka do oprostitve plačila sodne takse v višini 513,00 EUR ni upravičena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin predlog za oprostitev in obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 513,00 EUR (I. in III. točka izreka), ugodilo pa je njenemu predlogu za odlog plačila te takse, in sicer je njeno plačilo odložilo za 12 mesecev od izdaje sklepa (II. točka izreka). Plačilni nalog z dne 7. 6. 2023 je razveljavilo in odločilo, da bo za plačilo odložene sodne takse toženki poslalo nov plačilni nalog (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pritožuje toženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Trditveno in dokazno breme o pogojih za taksno oprostitev je bilo na toženki (prim. 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ki mu ta ni zadostila.

5. Sodišče prve stopnje je glede finančnega in premoženjskega stanja na podlagi bilance stanja z dne 31. 12. 2023 ugotovilo, da je toženka na ta dan izkazovala dolgoročna sredstva (dolgoročne finančne naložbe) v višini 71.469,69 EUR in kratkoročna sredstva v višini 192.451,59 EUR. Slednja naj bi predstavljala neizterljive kratkoročne finančne naložbe v višini 85.592,20 EUR in zaloge v višini 105.859,39 EUR, ki so obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca. Zaključilo je, da toženka ima premoženje, in sicer dolgoročna sredstva in zaloge, za katerega toženka ni trdila in izkazala, da je neunovčljivo. Zato je zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse, ugodilo pa je podrednemu predlogu za odlog plačila sodne takse za obdobje 12 mesecev.

6. Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev. Res je, da so zaloge obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca, vendar pa pritožbeno ni sporno, da ima toženka tudi dolgoročne finančne naložbe v višini 71.469,69 EUR. Glede slednjih pa toženka ni podala trditev o tem, da so neunovčljive, prav tako pa ni navedla, da so nujno potrebne za poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da toženka do oprostitve plačila sodne takse v višini 513,00 EUR ni upravičena.

7. Pritožnica navaja, da dolgoročnih finančnih naložb ni mogoče unovčiti v obdobju, krajšemu od enega leta, kar pa ne predstavlja razloga za taksno oprostitev, temveč kvečjemu razlog za odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje pa je toženkinemu predlogu za odlog plačila sodne takse ugodilo, in sicer ji je plačilo odložilo za 12 mesecev.

8. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).