Jedro

Pritožnik (dolžnik) je v pritožbi navedel, da ima možnost poplačati obveznosti do vseh upnikov, kar naj bi izhajalo iz sodbe I K 13501/2015. Pritožnik zaradi zatrjevanega ne more doseči ustavitve postopka.

V tej fazi postopka ni več mogoče preizkusiti pravilnosti izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, kot tudi niso (več) pomembni razlogi za insolventnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog z dne 11. 5. 2016 (Pd 139).

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil z navedbo, da je sodišče prekršilo 2., 3., 14., 15., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 33., 35., 36., 64., 74., 125., 127. in 153. člen Ustave RS, 232. člen ZFPPIPP, ZPP, ZUP, 257., 258. in 288. člen KZ-1 in 6., 7., 13. in 17. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, vključno s Protokoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik (dolžnik) je v pritožbi navedel, da ima možnost poplačati obveznosti do vseh upnikov, kar naj bi izhajalo iz sodbe I K 13501/2015. Ta navedba je pritožbena novota, za katero ni pojasnjeno, zakaj ni bila zatrjevana že v postopku pred sodiščem prve stopnje (primerjaj prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Tudi sicer pritožnik zaradi zatrjevanega ne more doseči ustavitve postopka (primerjaj razlog za upnikov ugovor proti odpustu obveznosti; 403. člen v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o dolžnikovi vlogi z dne 11. 5. 2015, v kateri je dolžnik predlagal ustavitev in obnovo stečajnega postopka. Pojasnil je razloge za finančne težave ter navedel, da upravitelj ne ravna tako, da bi bili upniki poplačani, zato mu nastaja škoda. Hkrati je predlagal, da se določi drugega upravitelja.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen (stečajni postopek se vodi na upnikov predlog), zato v tem postopku ni mogoče upoštevati dolžnikove zahteve po ustavitvi postopka. Postopek osebnega stečaja se konča, če so izpolnjeni pogoji iz 396. člena ZFPPIPP; ni sporno, da niso izpolnjeni (iz spisa izhaja, da je upravitelj 22. 6. 2016 predlagal načrt prve prednostne razdelitve – Pd 151).

7. Pravilno je tudi stališče, da obnova postopka ni dopustna (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Pritožnik nadalje zatrjuje kršitev 232. člena ZFPPIPP, vendar neutemeljeno. V tej fazi postopka ni več mogoče preizkusiti pravilnosti izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, kot tudi niso (več) pomembni razlogi za insolventnost. 8. Dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more predlagati razrešitve upravitelja (primerjaj 1. odstavek 119. člena ZFPPIPP in sklepe Višjega sodišča v Ljubljani v zadevah Cst 503/2015 in Cst 1/2014). Vselej pa lahko sodišče sâmo preveri pravilnost upraviteljevega ravnanja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je to storilo in dolžniku tudi predstavilo svoje stališče. 9. Pritožnik zatrjuje kršitev več členov Ustave, KZ-1, ZUP in ZPP ter EKČP, ne da bi konkretno navedel, v čem naj bi bile kršitve storjene. Ker so kršitve zatrjevanih predpisov pomembne, če in kolikor se odražajo v pritožbenih razlogih iz 336. člena ZPP, je višje sodišče v preostanku preizkusilo le še kršitve, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnost (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker te niso podane, izrecno zatrjevane pritožbene navedbe pa niso utemeljene, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.