Jedro

Stranka mora v predlogu v obnovo postopka predlagati nova dejstva in nove dokaze, to pa niso časopisni članki, temveč dejstva in dokazi, ki se nanašajo na stranke postopka. Ker obnovitveni razlog ne more biti časopisni članek, se sodišču prve stopnje do njega ni bilo potrebno opredeljevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 22. 12. 2009 za obnovo postopka. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izvede predlagane in neizvedene dokaze in razveljavi izpodbijani sklep oziroma zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter priglaša pritožbene stroške. Meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker izrek sklepa nasprotuje razlogom sklepa in listinam v spisu in ker sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni ocenjevalo vseh izvedenih dokazov, zato je sodba (pravilno sklep) brez razlogov o odločilnih dejstvih in s tem povsem arbitrarna. Sodišče ni presojalo članka iz ... dnevnika z dne 28. 5. 2009, ki je bil predložen v predlogu za obnovo postopka. Z njim je tožnik izkazoval, da ni bil podan ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče ni obrazloženo zavrnilo predlaganega dokaznega predloga. Enako velja za predlagan in obrazložen dokazni predlog z zaslišanjem A.B., ki bi lahko potrdil navedbe iz članka. Izkaz poslovnega izida R. za leto 2008 je bil izdelan leto dni po tem, ko je bila sprejeta nova sistemizacija in izdana tožniku redna odpoved PZ. Zato je logično, da se nanaša na obdobje po sprejeti novi sistemizaciji. Bivše vodstvo je z novo sistemizacijo povečalo plače, kar je tožnik trdil že v predhodnem postopku. To samo potrjuje trditev, da je bila redna odpoved PZ izdana izključno iz diskriminacijskih razlogov in ne iz ekonomskih in varčevalnih, kot je zaključilo sodišče. Glede akta o organiziranosti družbe, ki ni bil nikoli objavljen in zato ni mogel stopiti v veljavo, je sodišče menilo, da je tožnik to lahko uveljavljal že med postopkom, saj je sam ta akt vložil v spis in navedel, da ga ne napada. Sodišče je spregledalo, da je tudi tožena stranka vložila v spis akt o organiziranosti in akt o sistemizaciji, vendar slednja nista bila opremljena s potrdilom o objavi na oglasni deski. Šele po zaključenem postopku na prvi stopnji pa je tožnik izvedel, da akta nista bila objavljena. V ta namen je v predlogu za obnovo postopka predlagal zaslišanje A.B., vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo in ni obrazložilo zakaj ne. Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvajalo predlaganih dokazov in jih ni primerjalo z dokazi, na katere se opira izrek sodbe z dne 4. 9. 2008. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bilo pričanje P.L. o tem, da je z direktorjem ob prevzemu poslovodstva prevzela vodenje podjetja s pridržkom revizorja oziroma negativnim mnenjem poslovodstva, krivo. Če bi sodišče v predlogu za obnovo postopka presojalo celotno izpoved P.L. in jo ocenjevalo v zvezi z Izkazom poslovnega izida R. d.o.o. za leto 2008, člankom iz ... dnevnika z dne 28. 5. 2009 in zaslišanjem A.B., bi ugotovilo, da je bilo njene pričanje v celoti neresnično in da je do redne odpovedi PZ tožniku prišlo izključno iz diskriminacijskih razlogov. Dokazno breme o neobstoju diskriminacije je na toženi stranki, ki tega ni dokazala v rednem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).

V tem individualnem delovnem sporu je bil postopek zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pravnomočno končan s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča dne 10. 9. 2009 in je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. V odprtem roku je tožeča stranka vložila revizijo in obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek s predlogom za obnovo postopka prekine do konca postopka za revizijo. Revizija tožeče stranke je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 7. novembra 2011 zavrnjena. Potem je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek z obnovo postopka v katerem je izdalo izpodbijani sklep.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga po določbi 3. odstavka 86. člena ZPP lahko stranka vloži samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma če sama izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, kot to določa 4. odstavek 86. člena ZPP. Visoke standarde zastopanja določa zakon iz razloga, ker gre za izredno pravno sredstvo, za katerega se zahteva, da je določno oblikovano. Tako zakon zahteva, da se v predlogu za obnovo postopka navede zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaz za te navedbe, kot to določa 397. člen ZPP. Predlog za obnovo postopka sicer ni bil formalno oblikovan na tak način, kljub temu pa je sodišče prve stopnje pravilno izluščilo, katere obnovitvene razloge stranka uveljavlja.

Tožeča stranka je uveljavljala obnovitveni razlog po 5. točki 1. odstavka 394. člena, ki določa, da se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan obnovi na predlog stranke, če se opira sodna odločba na krivo izpoved priče ali izvedenca. V predlogu za obnovo postopka je stranka trdila, da se sodna odločba opira na krivo izpoved priče P.L.. Po določbi 4. točke 1. odstavka 396. člena ZPP je navedeni obnovitveni razlog mogoče uveljavljati v 30 dneh od dneva, ko je stranka izvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, če se kazenski postopek ne more izvesti pa od dneva, ko je izvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti. Iz navedenega, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje izhaja, da je za uspešno uveljavljanje tega obnovitvenega razloga potrebno, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno kazensko sodbo oziroma predloži dokaze, da kazenski postopek ni več mogoče izvesti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje ta pogoj predlagatelj ni izpolnil, zato je ta obnovitveni razlog neutemeljen. Tudi pritožba v zvezi s tem obnovitvenim razlogom ne navaja, da bi pridobila kazensko sodbo oziroma zakaj kazenski postopek ne bi bil mogoč, zato je v zvezi s tem obnovitvenim razlogom, neutemeljena.

Nadalje je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP, ki določa, da se lahko predlaga obnova postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Omejitve, kdaj se lahko iz navedenih razlogov postopek obnovi, so podane v 2. odstavku 395. člena ZPP, ki določa, da se obnova iz teh okoliščin lahko dovoli samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Kot razlog po navedeni točki je stranka navajala dokaze za neobstoj pridržka revizorja in sicer mnenje revizorja, na katerega se je sklicevala P.L. in članek v … dnevniku z dne 28. 5. 2009 z naslovom Vodstvo R. zaradi izgube z nezaupnico nadzornikov, ti dokumenti naj bi dokazovali neresničnost zatrjevanega ekonomskega razloga za ravnanje tožene stranke do tožnika. Nadaljnji obnovitveni razlog po isti točki pa naj bi predstavljalo dejstvo, da je tožnik po izdaji prvostopenjske sodbe izvedel, da akt o organiziranosti družbe ni bil nikoli objavljen in zato ni mogel stopiti v veljavo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da revizorjevo poročilo ni nov dokaz v smislu določbe 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP, ker je obstajal že pred pravnomočno odločitvijo v tem individualnem delovnem sporu, saj ga je vložil v spis tožnik dne 21. 9. 2008 ob podaji odgovora na odgovor tožene stranke na pritožbo. Pravilno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ta dokaz tudi, če bi ga šteli kot nov dokaz ne bi v ničemer vplival na presojo o utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da seznanitev z dejstvom, da akt tožene stranke ni bil objavljen, ne more predstavljati novega dejstva oziroma novega dokaza, ker je bilo to dejstvo znano že pred pravnomočnostjo odločitve v tem individualnem delovnem sporu. Tožnik ga je začel uveljavljati v pritožbi, kjer ga je sodišče druge stopnje štelo za nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu 337. člena ZPP. Ravnanje pritožbenega sodišča je potrdilo tudi revizijsko sodišče v sodbi pod točko 11. Tega dejstva tako tožnik ne more uveljavljati kot obnovitveni razlog, saj je bilo nedvomno znano že pred pravnomočno končanim postopkom.

Sodišče prve stopnje se res ni opredelilo do obnovitvenega razloga, ki ga naj bi predstavljal časopisni članek. Zakon takega obnovitvenega razloga ne predvideva, saj mora stranka predlagati nova dejstva in nove dokaze, to pa niso časopisni članki, temveč dejstva in dokazi, ki se nanašajo na stranke postopka, torej bi lahko stranka le na podlagi časopisnega članka ugotovila kakšna nova dejstva, ki bi jih uveljavljala kot obnovitveni razlog in ne more biti obnovitveni razlog sam časopisni članek, zato se sodišču do njega ni bilo potrebno opredeljevati. Opredelilo pa se je do Revizorjevega poročila.

Tudi sicer je iz pritožbe razvidno, da predlagatelj obnove postopka ne loči med fazami obnovitvenega postopka, saj se v prvem delu postopka, to je pripravljalnem postopku presoja le, ali so podani zakoniti razlogi za obnovo postopka in če je predlog za obnovo postopka vložen v zakonitem roku. Šele v primeru, da predlog prestane to fazo preizkusa in sodišče dovoli obnovo postopka, se izreče, da se razveljavi odločba, ki je bila izdana v prejšnjem postopku in določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim se dovoljuje obnova (2. in 3. odstavek 400. člena ZPP). Sodišče prve stopnje tako utemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani obnovitveni razlogi ni izvajalo dokaznega postopka z vpogledom v listine in zaslišanjem prič, kot je to predlagal tožnik v predlogu za obnovo postopka. S takim svojim postopanjem sodišče ni kršilo nobenih procesnih določb, prav tako pa tudi ne ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, kot se neutemeljeno zavzema pritožba.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago po določbi 2. točke 365. člena ZPP.