Jedro

Ugovorne navedbe dolžnikov v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odložitvi izpolnitve obveznosti niso bile dovolj konkretizirane, česar niti s skopimi dokazi, predlaganimi v tej smeri, ni bilo mogoče sanirati.

Izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.

Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi samo mimo podane trditvene podlage v predlogu za odlog izvršbe iz priložene medicinske dokumentacije sklepalo o akutnosti zdravstvenega stanja prvega dolžnika ter o nujnosti in izjemnosti medicinskega posega, ki bi lahko upravičevala odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžniki in upnik krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 26. 5. 2014 (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog dolžnikov za odlog izvršbe z dne 30. 6. 2014, dopolnjen dne 18. 7. 2014 (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožujejo dolžniki. Uveljavljajo vse pritožbene razloge in izpostavljajo, da je prvostopna odločitev nepravilna in nezakonita. Netočne naj bi bile prvostopne navedbe, da dolžniki glede zatrjevanega dogovora z upnikom, da do odkupa stanovanja ostanejo v njem, niso predložili nobenega dokaza. Dolžniki so namreč z namenom potrditve dogovora predlagali zaslišanje predstavnika upnika M.B.. Po presoji prvostopnega sodišča bi bilo pričakovati, da bi stranke kakršenkoli drugačen dogovor o izpolnitvi obveznosti sklenile v pisni obliki, s čimer naj bi prvostopno sodišče po mnenju pritožnikov v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaključilo, da mora dolžnik utemeljenost ugovora dokazovati z javno ali zasebno listino. ZPP kot dokazno sredstvo določa zaslišanje prič, tudi dokaz z zaslišanjem dolžnikov je ustrezen dokaz, ki pa ga sodišče prve stopnje ni zavrnilo, le neobrazloženo ga ni izvedlo. Enako naj bi veljalo tudi za predlagani dokaz z zaslišanjem priče B.. S svojo oceno, da dolžniki s predlaganimi dokazi ne bi mogli dokazati zatrjevanih dejstev, ne da bi sodišče te dokaze izvedlo, je prvostopno sodišče po prepričanju pritožnikov zagrešilo bistveno kršitev procesnih določb, v tem delu naj bi bil prvostopni sklep neobrazložen. Posledično je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. Ker je odločitev o ugovoru nepravilna in nezakonita, je po mnenju pritožnikov neutemeljena tudi odločitev o stroških ugovora, ki sicer niti ni vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa. Pritožniki se nadalje ne strinjajo s prvostopno odločitvijo glede neutemeljenosti predloga za odlog izvršbe. Izpostavljajo, da je prvostopno sodišče sicer povzelo navedbe dolžnikov o njihovem trenutnem slabem premoženjskem stanju in slabem zdravstvenem stanju prvega dolžnika, vendar se do njih ni opredelilo, kar velja tudi za navedbe o tem, da je predlagan odlog izvršbe na nepremičnino, v kateri dolžniki živijo, zaradi česar bi v primeru takojšnje izselitve prišlo do težko nadomestljive škode, ker bi dolžniki ostali brez stanovanja. Prvostopno sodišče ni upoštevalo dejstva, da je med predstavnikom upnika in dolžniki prišlo do dogovora, da lahko ostanejo v stanovanju do njegovega odkupa. Nerazumljiv naj bi bil tudi prvostopni zaključek, da nastanka nenadomestljive škode ne predstavlja poslabšanje zdravstvenega stanja dolžnika, ki ne more predstavljati upravičenega razloga za odlog izvršbe. Po mnenju pritožnikov je prvostopno sodišče očitno napačno ocenilo izvedene listinske dokaze, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Primarno predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se predlog za izvršbo zavrne ter izvršilni postopek ustavi. Priglašajo pritožbene stroške.

3. V še pravočasni dopolnitvi pritožbe dolžniki izpodbijajo pravilnost prvostopnega stališča, da zdravstveno stanje (prvega) dolžnika ni utemeljen razlog za odlog. Pri tem naj bi sodišče prve stopnje očitno spregledalo predloženo zdravstveno dokumentacijo (prvi dolžnik jo posreduje ponovno) iz katere izhaja, da je bilo že 19. 6. 2014 ugotovljeno, da je pri prvem dolžniku potrebno opraviti čimprejšnjo diagnostiko srca ter nato hitro opraviti operativno korekcijo zaklopk. Prvega dolžnika so zaradi akutne bolnišnične obravnave dne 26. 8. 2014 hospitalizirali ter mu operativno popravili mitralne zaklopke srca, iz bolnišnice je bil odpuščen šele 10. dan. Predlog za odlog izvršbe je zato po prepričanju pritožnikov utemeljen, saj gre pri dolžniku za akutno bolezen, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog.

4. V pravočasnem odgovoru na pritožbo se upnik zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

Odločitev o pritožbi zoper I. točko prvostopnega sklepa:

7. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v M. III P 637/2012 z dne 21. 11. 2013, s katero so so dolžniki zavezali upniku najkasneje do 1. 5. 2014 vrniti v neposredno posest v izreku sodne poravnave z zemljiškoknjižnimi podatki opredeljeno nepremičnino, ki v naravi nesporno predstavlja stanovanje, v katerem dolžniki prebivajo. Prvostopno sodišče je s sklepom o izvršbi z dne 26. 5. 2014 predlagano izvršbo dovolilo. Ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom (I. točka izreka) zavrnilo.

8. Dolžniki so v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjevali ugovorni razlog iz 9. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da naj bi bila v dogovoru z upnikom izpolnitev obveznosti (izpraznitev in izročitev nepremičnine) odložena za čas, ki še ni potekel (konkretno do odkupa stanovanja s strani dolžnikov, za katerega naj bi se le-ti s predstavnikom upnika dogovarjali). Upnik je v odgovoru na ugovor izrecno zanikal sklenitev dogovora z dolžniki o podaljšanju roka zapadlosti terjatve oz. da bi bila izpolnitev obveznosti dolžnikov v dogovoru z njim odložena.

9.Glede na opisano trditveno podlago strank izvršilnega postopka je prvostopno sodišče po presoji sodišča druge stopnje ugovor dolžnikov brez razpisa naroka za obravnavo ugovora povsem utemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 58. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom istega člena). Sodišče druge stopnje kot pravilno povzema s pritožbo grajano prvostopno stališče, da ugovorne navedbe dolžnikov v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odložitvi izpolnitve obveznosti niso bile dovolj konkretizirane, česar niti s skopimi dokazi, predlaganimi v tej smeri, ni bilo mogoče sanirati. Pravnomočnemu izvršilnemu naslovu (sodni poravnavi), iz katerega je jasno izhajala zapadlost obveznosti najkasneje s 1. 5. 2014, so se dolžniki zoperstavljali s pavšalnimi navedbami o dogovorjeni odložitvi izpolnitve obveznosti, ki ga niso konkretizirali niti glede časa, kraja in načina sklenitve dogovora, obdobja, za katerega naj bi bila izpolnitev obveznosti odložena, niti osebe na strani upnika, s katero naj bi bil tak dogovor sklenjen. Sodišče druge stopnje kot pravilno sprejema prvostopno odločitev, da opisanih pomanjkljivih navedb ni bilo mogoče nadomestiti z izvedbo dokazov (izpovedbo prič). Izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. Neutemeljena je pritožbena graja, da naj bi dolžniki z namenom potrditve dogovora (o odložitvi izpolnitve obveznosti) predlagali zaslišanje predstavnika upnika M.B.. Iz ugovornih navedb dolžnikov je namreč že sodišče prve stopnje pravilno razbralo, da naj bi z navedeno osebo, predlagano kot pričo, po zatrjevanjih dolžnikov zgolj potekali dogovori o načinu in možnosti prodaje stanovanja dolžnikom, ne pa tudi, da naj bi bil z isto osebo na strani upnika sklenjen dogovor, da lahko dolžniki kljub zapadlosti obveznosti iz sodne poravnave še naprej bivajo v spornem stanovanju. Kot je bilo že zgoraj izpostavljeno, dolžniki osebe na strani upnika, s katero naj bi bil navedeni (po upniku izrecno zanikani) dogovor sklenjen, sploh niso zatrjevali.

10. Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP v izpodbijanem sklepu zavzelo napačno stališče, da bi morali dolžniki utemeljenost ugovora dokazovati z javno ali zasebno listino - pisnim dogovorom z upnikom o odloženi izpolnitvi obveznosti. Takega stališča prvostopno sodišče ni zavzelo, je pa utemeljeno izpostavilo, da bi bilo glede na v sodni poravnavi (torej pisno) natančno določen datum izpolnitve obveznosti, ki je že potekel, pričakovati, da bi stranke tudi zatrjevani drugačni dogovor o izpolnitvi obveznosti sklenile v pisni obliki. Sicer pa je prvostopno sodišče utemeljeno opozorilo na pomanjkljivost trditvene podlage dolžnikov o pavšalno zatrjevanem dogovoru z upnikom, na podlagi katerega naj bi jim bila izpolnitev obveznosti odložena. Prav iz navedenega razloga (zaradi premalo konkretnih trditev o obstoju, načinu sklenitve in vsebini zatrjevanega dogovora z upnikom, ki jih po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni mogoče nadomestiti z izvedbo predlaganih dokazov), je sodišče prve stopnje tudi izrecno zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza z zaslišanjem dolžnikov. Neutemeljena je zato pritožbena graja, da naj bi prvostopno sodišče navedeni dokaz neobrazloženo opustilo, ne da bi ga zavrnilo.

11. Ni mogoče slediti pritožbeni graji, v kateri dolžniki prvostopnemu sodišču v okviru pritožbenega razloga bistvene kršitve procesnih določb smiselno očitajo vnaprejšnjo dokazno oceno, da dolžniki s predlaganimi dokazi ne bi mogli dokazati zatrjevanih dejstev, ne da bi sodišče prve stopnje te dokaze sploh izvedlo. Kot že zgoraj obrazloženo je prvostopno sodišče nasprotno utemeljeno zaključilo, da je že sama trditvena podlaga dolžnikov v zvezi z zatrjevanim dogovorom z upnikom preskopa in premalo konkretna, da bi bilo na njeni podlagi mogoče in potrebno izvajati predlagane dokaze, saj bi se s tem zgolj nedopustno dopolnjevala pomanjkljiva trditvena podlaga.

12. Po vsem obrazloženem je prvostopno sodišče po presoji sodišča druge stopnje povsem utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnikov v celoti, vključno z v njem predlagano zahtevo po povrnitvi ugovornih stroškov. Glede na neuspeh ugovora je ob smiselni uporabi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ pravilna, v pritožbi grajana prvostopna odločitev, da dolžniki do zahtevane povrnitve ugovornih stroškov niso upravičeni.

Odločitev o pritožbi zoper II. točko prvostopnega sklepa:

13. V obravnavani zadevi so dolžniki po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi dne 27. 6. 2014 predlagali odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o ugovoru dolžnika. Svoj predlog so utemeljevali tako na 6. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ (ob dejstvu vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi so zatrjevali tudi verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode s takojšnjo izvršbo v smislu izgube bivališča, drugega pa si zaradi slabega premoženjskega stanja ne morejo privoščiti). Uveljavljali pa so tudi razloge iz drugega odstavka 71. člena ZIZ, pri čemer naj bi bil posebno upravičen razlog za odlog izvršbe podan v slabem zdravstvenem stanju prvega dolžnika (huda bolezen jeter, srčno popuščanje). Dne 17. 7. 2014 so dolžniki predlog za odlog izvršbe dopolnili z izpostavljanjem novih okoliščin v zdravstvenem stanju prvega dolžnika, ki je bil 11. 7. 2014 napoten na sprejem za koronarografijo, zaradi česar naj prvi dolžnik zaradi zdravstvenih razlogov trenutno ne bi bil sposoben sodelovati pri izvršilnem postopku.

14. Sodišče druge stopnje kot pravilno sprejema prvostopno stališče, da dolžniki niso izkazali pogojev za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, saj ob vloženem ugovoru niso izkazali verjetnosti nastanka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode, večje od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Prvostopno sodišče je pravilno poudarilo že uveljavljeno stališče v sodni praksi, da realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste težko nadomestljive škode, pred nastankom katere varuje 71. člen ZIZ. Nadalje je utemeljeno in dovolj izčrpno odgovorilo na posamezne v predlogu dolžnikov izpostavljene okoliščine. Neutemeljena je zato smiselna pritožbena graja bistvene kršitve procesnih določb, da naj se prvostopno sodišče do sicer povzetih navedb dolžnikov v zvezi s predlaganim odlogom ne bi opredelilo. Sama realizacija izvršbe sicer res pomeni, da se bodo morali dolžniki izseliti iz stanovanja, v katerem prebivajo, vendar gre za posledico, s katero so morali dolžniki, kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, računati že ob sklenitvi sodne poravnave - izvršilnega naslova, na podlagi katerega poteka obravnavani izvršilni postopek - že več kot pet mesecev pred vložitvijo predloga za izvršbo in sedem mesecev pred predlaganim odlogom. V zvezi z v pritožbi ponovno izpostavljenim, da naj prvostopno sodišče ne bi upoštevalo dogovora med predstavnikom upnika in dolžniki, da lahko slednji ostanejo v stanovanju do njegovega odkupa, je bilo že v izpodbijanem sklepu poudarjeno, da je bil s prvostopnim sklepom v I. točki izreka zavrnjen ugovor dolžnikov (v katerem so dolžniki prav na podlagi navedenih okoliščin zatrjevali odložitev izpolnitve obveznosti za čas, ki še ni potekel), pravilnost take prvostopne odločitve pa je nenazadnje potrdilo tudi sodišče druge stopnje s tem sklepom, kot je bilo obrazloženo že zgoraj. S pravnomočno odločitvijo o zavrnitvi ugovora dolžnikov, s čimer je sodišče druge stopnje odpravilo dvom o dopustnosti izvršbe, je tako dejansko odpadel razlog za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ.

15. Tudi v zvezi z v predlogu za odlog izvršbe smiselno zatrjevanimi posebno upravičenimi razlogi za odlog izvršbe zaradi slabega zdravstvenega stanja prvega dolžnika je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče. Glede na podano trditveno podlago dolžnikov o že dalj časa trajajočih zdravstvenih težavah prvega dolžnika, ki jih je izčrpno povzelo, je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da te težave same po sebi, čeprav se postopoma stopnjujejo, ne morejo predstavljati posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. V dopolnitvi predloga za odlog izvršbe so sicer dolžniki dopolnili predloženo zdravstveno dokumentacijo prvega dolžnika ter v zvezi s tem navedli le, da je prvi dolžnik napoten na sprejem za koronarografijo. Iz tega je sodišče prve stopnje utemeljeno povzelo, da se pri dolžniku opravljajo preiskave zaradi poslabšanja bolezni srca ter zaradi možnega operativnega posega, torej da gre za (postopno) poslabševanje njegovega zdravstvenega stanja, kar pa samo po sebi še ne opravičuje odloga izvršbe. Ker dolžniki niso niti zatrjevali, da bi bila pri prvem dolžniku v kratkem predvidena akutna bolnišnična obravnava, do katere je sicer glede na kasnejšo medicinsko dokumentacijo v dopolnitvi pritožbe (dopustna pritožbena novota - prvi odstavek 337. člena ZPP) kasneje vendarle prišlo, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi samo mimo podane trditvene podlage v predlogu za odlog izvršbe iz priložene medicinske dokumentacije sklepalo o akutnosti zdravstvenega stanja prvega dolžnika ter o nujnosti in izjemnosti medicinskega posega, ki bi lahko upravičevala odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.

16. Sicer pa so dolžniki sami predlagani odlog izvršbe časovno omejili do pravnomočne odločitve o ugovoru, ne glede na to, da so v svojem predlogu zatrjevali tudi posebno upravičene razloge za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Tako je s pravnomočnostjo odločitve o ugovoru dolžnika odpadel razlog za odlog izvršbe tudi po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Ob tem sodišče druge stopnje dodaja, da je zaradi obravnavanja pravnih sredstev v konkretni zadevi vendarle prišlo do dejanskega odloga izvršbe za več kot pol leta, kar je enkrat več kot znaša obdobje, za katerega je mogoče izvršbo odložiti iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Okoliščine, ki jih še v dopolnitvi pritožbe izpostavljajo dolžniki (akutnost zdravstvenega stanja prvega dolžnika v mesecu avgustu 2014), ki naj bi upravičevale odlog izvršbe, pa so se v času dejanskega odloga izvršbe že lahko sanirale.

17. Vse navedeno je v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe (vključno z njeno dopolnitvijo) in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa v celoti.

18. Ker dolžniki s pritožbo niso uspeli, krijejo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sami svoje stroške pritožbenega postopka. Stroški odgovora na pritožbo pa v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ bremenijo upnika (nepotrebni stroški).