Jedro

Opravičilo izostanka z glavne obravnave ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega potrdila: navedba, da se pacient ne more (ni sposoben) udeležiti obravnave na sodišču, je premalo, da bi se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti izostanka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 1.6.1998, opr. št. I 17/98, s katerim je toženi stranki naloženo, da plača tožeči stranki 2,143.490,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1,477.775,10 SIT za čas od 30.11.1997 dalje do plačila ter od zneska 665.715,20 SIT za čas od 20.3.1998 dalje do plačila. Citirani izvršilni sklep je razveljavilo le v delu, ki toženki nalaga, da tožeči stranki plača zakonske zamudne obresti tudi od zneska 665.715,20 SIT za čas od 30.11.1997 do 19.3.1998, zaradi česar je v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo. Proti takšni odločitvi je tožena stranka vložila pritožbo, vendar jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glavna obravnava je bila opravljana v toženkini odsotnosti, zaradi česar so kršene procesne določbe glede na 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na dan glavne obravnave je toženka telefonično poklicala razpravljajočo sodnico in se opravičila, da zaradi migrenskega glavobola ne more priti na obravnavo. Po mnenju revidentke je bil z zdravniškim spričevalom, ki ga je toženka pridobila kasneje, izostanek z glavne obravnave opravičen, zaradi česar se ta ne bi smela opraviti v njeni odsotnosti. S tem v zvezi revizijska trditvena podlaga posega tudi na področje odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Meni, da zdravniško potrdilo o utemeljeni odsotnosti zaradi bolezni na dan glavne obravnave zadostuje za opravičilo.

Toženka je sicer prestajala migrenski glavobol, vendar pa je bilo njeno psihično in fizično stanje takšno, da ni bila sposobna slediti obravnavi na sodišču. Zato predlaga ponovno sojenje pri sodišču prve stopnje.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revidentka sicer v obrazložitvi revizije navaja tudi okoliščine, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je revizijo vložila le proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti prvostopenjski sodbi, ki je odločila v skladu z zahtevkom tožeče stranke. Tudi revizijski predlog na razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje meri le na odločanje o utemeljenosti odločitve v skladu z zahtevkom tožeče stranke. Revizijsko sodišče se je zato omejilo na preizkus razlogov, ki jih vsebuje izpodbijana sodba.

Podatki spisa dokazujejo, da je bila toženka na glavno obravnavo dne 6.9.2001 pravilno vabljena. Zato je bilo mogoče po določbi 282. člena ZPP obravnavo vseeno opraviti, čeprav nanjo ni pristopila. Kršitev te določbe bi prešla v nezakonito postopanje po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem v bistveno kršitev določb pravdnega postopka le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena v njeni odsotnosti kljub utemeljenemu opravičilu. Problem utemeljene toženkine zadržanosti je bil sicer obravnavan v postopku v skladu s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je pomembnost zdravniških potrdil, na katere se revidentka sklicuje, le relativne narave. Opravičilo izostanka namreč ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega potrdila: navedba, da se pacient ne more (ni sposoben) udeležiti obravnave na sodišču, je premalo, da bi se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti izostanka. Iz zapisnika o glavni obravnavi je namreč razvidno, da je razpravljajoča sodnica po končanem obravnavnem dnevu ob 13.45 (glavna obravnava se je končala ob 12.45) naletela na toženko pred obravnavno dvorano. To pa samo po sebi dokazuje, da odsotnost z glavne obravnave dne 6.9.2001 ni bila opravičljiva, da je torej določba 282. člena ZPP bila pravilno uporabljena in da bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.

Revizija je sicer vložena tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, vendar v tej smeri razen navedbe, da toženka samo terjatev priznava, ni na razpolago ustrezne trditvene podlage, ki bi mogla utemeljevati kritično presojo izpodbijane odločitve tudi s stališča materialnopravne presoje.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.