Jedro

Vknjižba lastninske pravice v korist dolžnika ni nujno pogoj za izdajo začasne odredbe, kadar upnik hkrati ne zahteva tudi vpisa zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo. Začasna odredba, kadar dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bi imela publicitetnega učinka proti tretjim, bo prav tako dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na zavarovanje terjatve v znesku 7.686,00 EUR z obrestmi razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V delu, ki se nanaša na zavarovanje terjatve v znesku 3.703,42 EUR z zamudnimi obrestmi pa se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve v znesku 7.686,00 EUR skupaj s zamudnimi obrestmi in za zavarovanje terjatve v znesku 3.703,42 EUR z zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije stroške predloga za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da toženec formalno res ni lastnik nepremičnine parc. št. 20/9 k.o. X, ter da ni vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo. Prav tako formalno ni lastnik osebnega vozila M. z registrsko številko ..., saj je vozilo registrirano na ime toženčeve zunajzakonske partnerke K. K. Ta je tudi formalna lastnica nepremičnine. Vendar spadata nepremičnina in osebno vozilo v skupno premoženje toženca in njegove zunajzakonske partnerke in ima toženec dejansko lastninsko pravico na tem premoženju najmanj do zakonsko domnevne polovice, kar je bilo že pojasnjeno. V skladu z Družinskim zakonikom (DZ) lahko zakonca in zunajzakonska partnerja upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno, lahko pa se dogovorita za drugačen način upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem. Toženec in njegova zunajzakonska partnerka lahko razpolagata s skupnim premoženjem, torej tudi premoženjem, ki je predmet tega postopka in ga lahko odtujita in povzročita, da bo premoženje tožnika oziroma toženca zmanjšano in s tem onemogočeno kasnejše poplačilo. Sodišče se v obrazložitvi sklicuje na sklep I Cp 905/2010, iz katerega izhaja, da začasna odredba, s katero se dolžniku prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnin ali stvarnih pravic, zgolj zaradi dejstva, ker dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. V skladu s prvim odstavkom 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pa je mogoče izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, torej vsako prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ne le tiste, ki je na ime stranke vknjižena v zemljiško knjigo. Vknjižba oziroma vpis lastninske pravice v korist dolžnika ni nujno pogoj za izdajo začasne odredbe. Tožnik je tako s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal obstoj denarne terjatve za plačilo 7.686 EUR ter nevarnost, da bo zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve v znesku 7.686 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za zavarovanje terjatve v znesku 3.703,42 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe za zavarovanje dveh različnih denarnih terjatev, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, in sicer za zavarovanje denarne terjatve v znesku 7.686 EUR in za zavarovanje denarne terjatve v znesku 3.703,42 EUR, pri čemer terjatev v znesku 3.703,42 EUR (sploh) ni predmet tega pravdnega postopka.1 Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog za zavarovanje terjatve v znesku 3.703,42 EUR, ker ta ni predmet tega pravdnega postopka. Tožeča stranka sicer s pritožbo izpodbija prvostopenjski sklep v celoti, podrobneje ne izpodbija tega dela prvostopenjskega sklepa, saj se pritožbeni argumenti nanašajo (le) na zavrnitev zavarovanja terjatve v znesku 7.686 EUR, zato bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo na uveljavljane pritožbene navedbe.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal obstoj denarne terjatve za plačilo zneska 7.686 EUR2. Tožnik, kot zastavni dolžnik, se je na podlagi sklenjene asignacijske pogodbe s 15. 4. 2019 zavezal plačati toženčeve kreditne obveznosti in je namesto toženca do vložitve tožbe plačal 7.686 EUR. Vendar je po oceni prvostopenjskega sodišča tožnik za zavarovanje svoje terjatve predlagal neustrezno sredstvo zavarovanja, s katerim ni mogoče doseči namena zavarovanja.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da prvi toženec ni lastnik nepremičnine parc. št. 20/9 k.o. X, ampak je lastnica te parcele K. K., prav tako prvi toženec ni lastnik osebnega vozila M. z registrsko številko ..., ampak je lastnica vozila ravno tako K. K. Lastninska pravica na nepremičnini in na vozilu, glede katerih naj se tožencu prepove obremenitev in odtujitev z zaznambo prepovedi v zemljiško knjigo ali register, tako ni vknjižena v dolžnikovo korist. Sodišče je štelo, da tudi če bi začasno odredbo izdalo, te ne bi moglo vpisati, brez vpisa pa po oceni sodišča prve stopnje zavarovanja ni moč doseči. Poleg tega je sodišče štelo, da ugotavljanje morebitnega deleža toženca na zatrjevanem skupnem premoženju ni predmet tega postopka, ampak je treba izhajati iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno na dan izdaje sklepa. Take zaključke prvostopenjskega sodišča tožeča stranka v pritožbi utemeljeno graja.

7. Glede nepremičnine parc. št. 20/9 k.o. X in glede vozila M. z reg. št. ... je tožnik navajal, da spadata v skupno premoženje prvega toženca in K. K., ki sta zunajzakonska partnerja že več kot osem let. Tožnik tako zatrjuje, da ima zunajzakonska skupnost med prvim tožencem in K. K. stvarnopravne posledice, to je nastanek skupnega premoženja. Da bi lahko uspel z zahtevkom po zavarovanju terjatve, pa mora to izkazati s stopnjo verjetnosti. Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno. Sodišče pri tem ne napravi celotne dokazne ocene, saj se v postopku zavarovanja uporabljajo določila ZIZ, določila ZPP pa le smiselno (15. člen ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče odloča prvenstveno na podlagi vlog in drugih pisanj, narok opravi zgolj, če je to smotrno (29.a člen ZIZ).

8. Namen začasne odredbe je v zavarovanju tožnikove terjatve. V 2. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ so primeroma naštete začasne odredbe, ki jih je mogoče izdati. To pomeni, da je poleg naštetih mogoče izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vknjižba lastninske pravice v korist dolžnika ni nujno pogoj za izdajo začasne odredbe, kadar upnik hkrati ne zahteva tudi vpisa zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo. Začasna odredba, kadar dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bi imela publicitetnega učinka proti tretjim, bo prav tako dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku3. 9. Ker toženec ni zemljiškoknjižni lastnik, se zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo ne bi moglo vpisati (prvi odstavek 98. člena ZZK-1), vendar bi bil kljub temu lahko dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku. Enako velja glede prepovedi odtujitve vozila.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, saj je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava napravilo napačne zaključke in ni presojalo ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe.

1 Prvostopenjskemu sodišču je bila tožba z zahtevkom za plačilo 7.686 EUR odstopljena s sklepom I P 4/2020 z 20. 10. 2020, glede terjatve 3.703,42 EUR pa tožnik že razpolaga s pravnomočnim sklepom o izvršbi. 2 Na podlagi tožbenih navedb in dokaznih listin je sodišče ugotovilo, da je toženec ob odpiranju gostinskega lokala v objektu tožnika za začetek poslovanja preko svojega s.p. najel kredit pri Banki, d.d., v znesku 65.000 EUR, za zavarovanje tega kredita pa je tožnik zastavil svojo nepremičnino. Ker toženec obveznosti iz naslova kreditne pogodbe ni plačeval, je bila kreditna pogodba odpovedana, toženčeve kreditne obveznosti pa od aprila 2019 plačuje tožnik kot zastavni dolžnik in je namesto toženca do vložitve tožbe plačal 7.686 EUR, toženec pa mu tega zneska ni povrnil. 3 Primerjaj sklep VSL I Cp 905/2010 s 7. 4. 2010.