Jedro

Iz prakse Vrhovnega sodišča res izhaja, da je v občutljivih zadevah (kot so družinske) razlog za prenos pristojnosti lahko tudi osebna povezava z enim od sodnikov, vendar pa je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je povezanost predlagateljice z izločeno sodnico zgolj posredna in se z izločeno sodnico niti ne poznata. Nasprotni udeleženec globlje, tesnejše povezanosti med njima niti ne zatrjuje. Prav tako ne gre za manjše sodišče, kot navaja nasprotni udeleženec, temveč za eno večjih sodišč v državi, na katerem deluje približno 45 sodnikov (od tega 6 na družinskem oddelku). Nenazadnje pa je posebej tehtna okoliščina v konkretnem primeru dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec z okoliščinami, na podlagi katerih utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, seznanjen že ob vložitvi zahteve za izločitev izločene sodnice. Kljub temu je predlog za prenos pristojnosti podal skoraj eno leto kasneje, ko je sodišče opravilo več procesnih dejanj, medtem ko razlogov za tak časovni odstop ne podaja. Sicer ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teče že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.V družinski zadevi zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, v kateri je bila na podlagi zahteve nasprotnega udeleženca s sklepom z dne 2. 12. 2024 izločena sodnica A. A. (izločena sodnica), je nasprotni udeleženec dne 29. 10. 2025 podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Navaja, da je okrnjen objektivni videz nepristranskosti sodišča že zato, ker je bila zadeva dodeljena izločeni sodnici in ker se sama ni izločila. Prereka izjavo izločene sodnice, da s tem, da je njen sin sedanji zunajzakonski partner predlagateljice, in živi s predlagateljico ter mladoletnimi otroki nasprotnega udeleženca, pred predlogom za njeno izločitev ni bila seznanjena. Okrnjenost objektivnega videza nepristranskosti dodatno utemeljuje z navedbami, da je bila po izločitvi sodnice zadeva dodeljena sodnici doc. dr. Jasni Murgel (sodeča sodnica), predsednici sodišča, namestnici vodje družinskega oddelka in dolgoletni sodelavki izločene sodnice, ki deluje na istem oddelku. Trdi, da dolgotrajno poklicno razmerje obeh sodnic presega običajno institucionalno povezanost sodnikov na istem sodišču. Sodeči sodnici očita opustitev dolžnosti predlagati delegacijo pristojnosti, kar po njegovem mnenju ustvarja vtis, da zadeva ostaja v okolju, kjer obstajajo tesne poklicne in osebne povezave med sodniki. Dodaja, da je tudi o njegovi nadzorstveni pritožbi v zvezi z ravnanjem sodeče sodnice odločala članica istega strokovnega kolektiva, podpredsednica sodišča in vodja družinskega oddelka, na katerem sta zaposleni izločena in sodeča sodnica ter problematizira odločanje o nadzorstveni pritožbi znotraj istega organizacijskega sistema. V predlogu izpostavlja občutljivost zadeve in majhnost ter dobro povezanost kolektiva, v katerem intenzivne vezi ogrožajo neodvisnost in nepristranskost odločanja v konkretni zadevi. Sklicuje se na odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah I R 120/2019, I R 81/2017 in I R 131/2016.

2.Predlagateljica na predlog za prenos pristojnosti ni odgovorila. Zakoniti udeleženec je v odgovoru navedel, da ni zaznal okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodišča. Sodišče je v spremnem dopisu zapisalo, da je ves čas postopka varovalo pravice in pravne interese obeh mladoletnih otrok.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP‑1) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh razumnega zunanjega opazovalca vzbudilo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.

5.Institut delegacije pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Nepristranskost sodnika se torej domneva.

Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je praviloma mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.

6.Iz prakse Vrhovnega sodišča res izhaja, da je v občutljivih zadevah (kot so družinske) razlog za prenos pristojnosti lahko tudi osebna povezava z enim od sodnikov, vendar pa je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je povezanost predlagateljice z izločeno sodnico zgolj posredna in se z izločeno sodnico niti ne poznata. Nasprotni udeleženec globlje, tesnejše povezanosti med njima niti ne zatrjuje. Prav tako ne gre za manjše sodišče, kot navaja nasprotni udeleženec, temveč za eno večjih sodišč v državi, na katerem deluje približno 45 sodnikov (od tega 6 na družinskem oddelku). Nenazadnje pa je posebej tehtna okoliščina v konkretnem primeru dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec z okoliščinami, na podlagi katerih utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, seznanjen že ob vložitvi zahteve za izločitev izločene sodnice. Kljub temu je predlog za prenos pristojnosti podal skoraj eno leto kasneje, ko je sodišče opravilo več procesnih dejanj (spis ima več kot 700 listovnih številk), medtem ko razlogov za tak časovni odstop ne podaja. Sicer ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teče že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.

7.Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1.Dne 12. 11. je predlog dopolnil z dodatnimi navedbami.

2.Primerjaj npr. VSRS Sklep I R 224/2024 z dne 7. 2. 2025, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024 in VSRS Sklep I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015.

3.Primerjaj npr. VSRS Sklep I R 224/2024 z dne 7. 2. 2025, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024 in VSRS sklep I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014.

4.Primerjaj npr. VSRS Sklep I R 96/2025 z dne 4. 6. 2025 in VSRS Sklep I R 125/2022 z dne 21. 9. 2022.

5.Primerjaj npr. VSRS Sklep I R 224/2024 z dne 7. 2. 2025 in VSRS Sklep I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.