Jedro

Kmetijsko gospodarstvo na naslovu X tudi s pozneje najdenim premoženjem ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. Glede pozneje najdenega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dodatno zapuščino sestavljata nepremičnini, parc. št. 449 in parc. št. 183, oboje k.o. V. in na podlagi sklepa o dedovanju istega sodišča, opr. št. I D 1075/81 z dne 26.4.1983, upoštevaje dedne izjave, dodatno zapuščino dodelilo vdovi zapustnikovega sina F. C., A. C. in zapustnikovima hčerkama I. K. in M. L., vsaki do 1/3. Zoper dodatni sklep o dedovanju je pravočasno pritožbo vložila A. C., vdova zapustnikovega sina F. C., zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da celotno dodatno zapuščino dodeli pritožnici. Navaja, da bi moralo sodišče glede dedovanja dodatne zapuščine upoštevati sklep o dedovanju z dne 26.4.1983, s katerim je bil za edinega dediča proglašen zapustnikov sin F. C., upoštevaje Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč. Ker je zapustnikov sin umrl, bi moralo sodišče celotno naknadno zapuščino dodeliti njegovi vdovi, A. C., kateri so potomci F. C. tudi v celoti odstopili svoje dedne deleže. V prvotnem zapuščinskem postopku sta se zapustnikovi hčerki I. K. in M. L. odpovedali nujnemu deležu, zato ne moreta dedovati naknadno najdenega premoženja, še najmanj v naravi. Njuna odpoved dediščini učinkuje tudi glede naknadno najdenega premoženja.

Pritožba ni utemeljena.

Pozneje najdeno premoženje ni del zaščitene kmetije. Pri nepremičninah, parcelah št. 449 in št. 183, oboje k.o. V., v zemljiški knjigi ni zaznambe zaščitene kmetije, poleg tega je upravna enota z dopisom z dne 27.10.2008 (list. št. 34 spisa), sporočila, da je upravni organ dne 8.3.2004 izdal odločbo, da se kmetijsko gospodarstvo na naslovu X, ne določi za zaščiteno kmetijo in da tudi z naknadno najdeno zapuščino, ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. Glede pozneje najdenega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju in ne na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odstavek 221. člena Zakona o dedovanju – ZD). Iz sklepa o dedovanju po pokojnem F. C., z dne 26.4.1983 (list. št. 19 spisa), je razvidno, da so bili zakoniti dediči po zapustniku njegova vdova F. C., sin F. C in hčerki I. K ter M. L.. To, da zapustnikovi hčerki nista uveljavljali nujnega dednega deleža od zaščitene kmetije, ne pomeni, da sta se dedovanju po zapustniku (po splošnih predpisih o dedovanju) odpovedali. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zapustnikova vdova še živa, niti, da ne bi bili njeni dediči le njeni potomci. To pomeni, da dodatna zapuščina pripada potomcem zapustnika (in njegove vdove), F. C., I. K. in M. L., vsakemu do 1/3. Zapustnikov sin F. C. je leta 1994 umrl, njegovi dediči pa so vdova A. C., sin D. C. in hčerke K. C. (sedaj L.), F. C. in R. C. Sin in hčerke so svoje deleže na pozneje najdenem premoženju pokojnega F. C., odstopili materi A. C., zato delež F. C., v celoti pripade A. C. Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se pozneje najdeno premoženje dodeli A. C., I. K. in M. L., vsaki do 1/3, je torej pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).