Jedro

Ker dolžnik v ugovoru ne navaja nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo, je njegov ugovor neutemeljen.

Če dolžnik hoče doseči odlog izvršbe, mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki so našteti v točkah 1 do 8 71. člena ZIZ ali tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.

Izrek

Pritožba (ugovor) proti sklepu o izvršbi in pritožba proti sklepu o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita izpodbijana sklepa.

Dolžnik mora povrniti upnici stroške za odgovor na ugovor v znesku 22.301,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na predlog upnice za izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 18.6.1998, opr. št. P 108/97 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3.3.1999, opr. št. II Cp 1324/98 zaradi izvršitve dejanj, izterjave pravdnih stroškov in izterjave izvršilnih stroškov dovolilo izvršbo s pooblastitvijo upnice, da na stroške dolžnika sama ali pa z naročilom katerikoli gospodarski družbi vzpostavi prejšnje stanje tako, da poravna zemljišče, po katerem je dolžnik vrezal pot ter z rubežen do 1/3 dohodkov dolžnika, ki jih prejema kot upokojenec pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Ljubljani.

Dolžnik je vložil predlog za odlog izvršbe, ki ga je prvo sodišče zavrnilo s sklepom z dne 17.9.1999. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor, v katerem navaja, da se izrek sklepa o izvršbi, ki se nanaša na pooblastitev upnice, ne sklada z izrekom iz izvršilnega naslova.

Upnica je odgovorila na dolžnikov ugovor ter v odgovoru prereka dolžnikove navedbe, sodišču druge stopnje pa predlaga, da zvrne dolžnikov ugovor kot neutemeljen in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe dolžnik navaja, da je upnica po vložitvi predloga za izvršbo in po vložitvi predloga za odlog izvršbe, spremenila stanje obstoječe služnostne poti na svoji parceli, saj je v poletnih mesecih opravila skoraj golosek svojega gozda, pri tem pa je s traktorji in drugimi stroji vlačila drevesa iz gozda in pri tem razrila traso obstoječe služnostne poti. Če bi dolžnik moral vzpostavljati stanje, kakršno je bilo pred njegovim motilnim dejanjem, bi moral sanirati tudi upničine posege v služnostno pot. Zato dolžnik predlaga ogled na kraju samem, da bo lahko sodišče ugotovilo, da gre po trasi služnostne poti za spremenjeno stanje napram stanju kot izhaja iz izvršilnega naslova.

Dolžnik sodišču druge stopnje predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Prvo sodišče je štelo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, in ga je zato v skladu z 2. odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožbi nista utemeljeni.

V 55. členu ZIZ so primeroma navedeni razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnik v svojem ugovoru, ki ga je sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo, ne navaja nobenega ugovornega razloga iz navedenega zakonitega določila. Dolžnik v ugovoru sicer navaja, da izrek sklepa o izvršbi, ki se nanaša na pooblastitev upnice, ni v skladu z izrekom iz izvršilnega naslova, vendar pri tem ne pojasnjuje, v čem naj bi dejansko obstajalo to neskladje. Iz sklepa o izvršbi pa je razvidno, da je prvo sodišče dovolilo izvršbo povsem v skladu z izvršilnim naslovom. Glede na povedano je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno štelo za neutemeljen, iz istega razloga pa je tudi pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Dolžnik tudi neutemeljeno izpodbija prvostopni sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Po 71. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora dolžnik, ki predlaga odlog izvršbe, izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki so našteti v točkah od 1 do 8 oziroma tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, dolžnik ni izkazal, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo zgolj vloženi (in ne obrazloženi) ugovor pa za odlog izvršbe ne zadošča. Dolžnikove navedbe v pritožbi, da je upnica v poletnih mesecih razrila trase obstoječih služnostnih poti, prav tako ne predstavljajo razloga, ki bi utemeljeval odložitev izvršbe. Po izvršilnem naslovu in po sklepu o izvršbi je razvidno, v kolikšnem obsegu mora dolžnik vzpostaviti traso poti po upničinih parcelah. Vzpostavitev prejšnjega stanja v obsegu, kot ga dolžniku nalaga izvršilni naslov, je stvar izvedbe vzpostavitve, ne more biti pa to okoliščina, za odlog izvršbe. Zaradi morebitnega upničinega ravnanja se dolžnik ne more izogniti izpolnitvi svoje obveznosti.

Neutemeljenost dolžnikove pritožbe je terjala njeno zavrnitev.

Odločitev o upničinih stroških za odgovor na ugovor temelji na zakonitem določilu 5. odstavka 38. člena ZIZ.