Jedro

Dolžnikova ugovorna navedba, da je prostore zapustil v letu 1998, bi tako lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnično. Dolžnikovo sklicevanje na predhodni dogovor z g. P., pa je moč razumeti tudi kot dokazni predlog za zaslišanje strank zatrjevanega dogovora. Dolžnikov ugovor je zato glede računa št. 1377981 moč šteti za obrazložen. Ker dolžnik ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve po računu št. 1378038, ugovora v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi za glavnico v znesku 22.204,62 SIT, zakonite zamudne obresti od navedenega zneska od 20.06.1999 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 10.285,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.02.2000 dalje do plačila in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 14.02.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da sta bila oba računa po predhodnem dogovoru z g. P. dne 30.07.1999 pisno zavrnjena, saj so enoto 5 B, na katero se nanaša račun št. 1377981 v znesku 22.204,62 SIT, kot najemniki zapustili dne 01.09.1998. Stroškov tekočega vzdrževanja v enoti št.40,41F po računu št. 1378038 v znesku 25.717,74 SIT pa ni dolžan plačati v celoti, saj je v tej enoti od 01.09.1998. Navedeno je bilo ustno in pisno obrazloženo g. P., vendar odgovora ni prejel. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak neutemeljen.

Dolžnik v ugovoru trdi, da je račun št. 1377981 v znesku 22.204,62 SIT zavrnil, ker je enoto 5 B zapustil (že) dne 01.09.1998. Iz vsebine navedenega računa pa je razvidno, da se izterjevani znesek nanaša na plačilo stroškov tekočega vzdrževanja za obdobje od 01.05.1999 do 30.10.1999. Dolžnikova ugovorna navedba, da je prostore zapustil v letu 1998, bi tako lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnično. Dolžnikovo sklicevanje na predhodni dogovor z g. P., pa je moč razumeti tudi kot dokazni predlog za zaslišnje strank zatrjevanega dogovora. Dolžnikov ugovor je zato glede računa št. 1377981 moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor delno utemeljen. Na upniku pa je breme, da v nadaljevanju pred pristojnim sodiščem v pravdnem postopku dokaže, da je dolžnik enoto 5 B zasedal tudi v obdobju, na katerega se nanaša sporni račun.

Tudi račun št. 1378038 v znesku 25.717,74 SIT se nanaša na obdobje od 01.05.1999 do 30.10.1999. Dolžnikova ugovorna navedba, da spornega računa ni dolžan plačati v celoti, ker je v enoti št. 40,41F od 01.09.1998, pa ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazala za resnično.

Ker ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve po računu št. 1378038, ugovora v tem delu ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.

Sodišče druge stopnje je zato sklep o izvršbi v 2. točki izreka delno razveljavilo glede glavnice v znesku 22.204,62 SIT in tudi glede zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas od 20.06.1999 dalje do plačila. Odločitev o obrestnem delu zahtevka je namreč odvisna od odločitve o tem, ali je dolžnik upniku dolžan plačati izterjevani računu št. 1377981 ali ne.

Dolžnikov ugovor je delno utemeljen v delu, ki predstavlja 44,25 % vrednosti spornega predmeta. Zato je ob smiselni uporabi Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v enakem odstotku ugovor utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka (2. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tako je ugovor dolžnika utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 10.285,50 SIT in pripadajočih zakonitih zamudnih obresti od izdaje sklepa o odmeri (14.02.2000) dalje do plačila.

Kot je bilo že zapisano je dolžnikov ugovor delno utemeljen, zato je sodišče druge stopnje, ki je o ugovoru odločalo kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ), pritožbi delno ugodilo in sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo v obsegu kot je razviden iz izreka tega sklepa ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ in zadevo v obsegu kot je razviden iz izreka tega sklepa odstopiti pristojnemu sodišču. v preostalem delu pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nerazveljavljenem delu potrdilo.